Ana Žerjal: “Ne gojimo kultov osebnosti, ampak čut humanosti”

Organizacija se ob vse večjih socialnih stiskah, naravnih nesrečah in drugih krizah sooča z naraščajočimi potrebami po pomoči. Po prehranske pakete namreč vse pogosteje prihajajo tudi zaposleni, ki kljub delu ne zmorejo pokriti življenjskih stroškov. Med prednostne naloge pri predsedovanju organizaciji Ana Žerjal uvršča finančno stabilnost, vključevanje mladih v prostovoljstvo in razvoj prve psihološke pomoči. Prepričana je, da je treba humanost ohranjati z odgovornim, dobro organiziranim delom in s pripravljenostjo pomagati vsakomur, ki se znajde v stiski.

Začniva z vašo osebno poklicno potjo. Preden ste prevzeli vodenje zdravilišča, ste delali v zasebnem sektorju. Kaj vas je privabilo na Rdeči križ Slovenije (RKS) oziroma kaj pri tem poslanstvu se vam je zdelo privlačno, da ste se odločili za to pot?

“Lahko rečem, da sem bila zelo pridna in sem oddelala 40 let in sem se upokojila s polno pokojninsko dobo, od tega sem kar 20 let delala v avtomobilski industriji. Potem sem presedlala v turizem, vmes dokončala MBA študij in ga nato nadgradila z magisterijem iz managementa in se specializirala za sanacije podjetij. Uspešno sem izvedla sanacijo podjetja Hoteli Piran in potem sem se lotila sanacije lesno-predelovalne firme v Ljubljani. Takrat pa sem zbolela za rakom dojke.”

Zaradi stresa?

“Ja, bile so razne obremenitve, take in drugačne, in potem ko te obišče rak, moraš res razmisliti, kaj boš naredil v svojem življenju. Zato sem se potem odpovedala direktorskemu mestu v tem podjetju in sem razmišljala, da moram pravzaprav zadnji del svojega življenja posvetiti nečemu drugemu. Ravno takrat je bil razpis za vodjo zdravilišča in ker živim v Ankaranu in ker je zdravilišče tri kilometre oddaljeno od mojega bivališča, sem se javila na razpis z željo, da Rdečemu križu ponudim svoje znanje in izkušnje, predvsem znanje o projektnem vodenju. In da iz zdravilišča naredim uspešno zgodbo. V Rdečem križu so prepoznali moje kompetence in so me zaposlili.”