Nepojmljiva podpora botrom raka

Register raka, ki ga vodijo na Onkološkem inštitutu, je z nedavno objavljenimi podatki za leto 2023 seznanil, da je 13 najpogostejših rakov v Sloveniji prizadelo tri četrtine od 19.111 na novo obolelih. Vsaj ti raki bi zahtevali ozaveščanje, podobno temu, ki ga za najpogostejši rak dojk pri ženskah vodi Europa Donna in bolj ozaveščen posluh zdravih. Ženske množično obolevajo, kljub presejalnemu programu Dora. Ker obolevnost za vsemi raki raste kljub še dvema presejalnima programoma, bodo morali ljudje v času, ko jim je država v vse manjšo pomoč, za zdravje več narediti sami. Država se na rak rano pravkar spravlja s sproščanjem povzročiteljev rakov in smrti. Skoraj vsi pravočasno odkriti raki pa so ozdravljivi.

Slovenci smo med najhitreje starajočimi se narodi na svetu. To pomeni, da bo obolevnosti za raki, ob nespremenjenih razmerah, vse več. Ker imamo tudi onkološko stroko med vodilnimi v svetu in slednja odkriva vse več možnosti zdravljenja, se umrljivost zaradi rakov vendarle znižuje. Med bolj kakovostne v Evropi se uvrščajo tudi slovenski presejalni programi. Ob Dori so to še Zora za rak materničnega vratu (okrog sedem odstotkov rakov) in Svit za raka debelega črevesja in danke (enajst odstotkov rakov pri moških in devet pri ženskah). V pilotnem preizkušanju so presejanja za rak pljuč (14 odstotkov rakov pri moških, enajst pri ženskah) in za najpogostejši moški rak na prostati, ki predstavlja kar 27 odstotkov rakov.

Z visoko obolevnostjo za raki Slovenija že dolgo vrsto let vztraja tik pod svetovnim vrhom. Žal so presejanja na voljo le mlajši in srednji generaciji. Rak pa se najpogosteje pojavlja pri starejših. Ker naj bi se pri njih, kot pojasnjujejo onkologi, širil oziroma razsejal po telesu najpočasneje, presejalnih programov zanje ni. Doro sicer pravkar pilotno testirajo pri delu žensk do 74. leta starosti. Razlogi za odrinjenost so prav gotovo povezani še z marsičem - od pomanjkanja zdravnikov, onkologov in denarja do odnosa do “ne bodi jih treba” starejših. Tudi zato mora biti vsak človek, v vseh starostnih obdobjih, pozoren na svoje telo. Ob spremembah mora pravočasno potrkati na vrata ambulante, pa naj v njej sedi izbran ali vse redkeje dostopen nadomestni zdravnik.

Zdravnica onkologinja Nataša Snoj Šarvari je v Idriji jasno povedala, da je, vsaj za rak dojk, za katerim letno zboli 1500 žensk in jih okrog 500 umre, bolj kot presejanje pomembno redno mesečno samopregledovanje. Dora na dve leti naj bi bila preredka, udeležba do letos pa pod 80 odstotki. Preseneča dejstvo, da korelacije med presejanjem in obolevanjem pogosto ni mogoče potrditi. Na Goriškem je ta najbolj vidna v občini Bovec, z najnižjo udeležbo na Dori in najvišjo obolevnostjo za rakom dojke. Presenečenje je že leta Istra s sočasno najnižjo udeležbo na Dori, a tudi najnižjo obolevnostjo. Na drugi strani, denimo, Idrija vseskozi beleži nadpovprečno udeležbo na Dori in kar 30 odstotkov rakov dojke nad povprečjem Slovenije.

Če je za nadpovprečni pljučni rak jasno, da ga pospešuje onesnaženo okolje, pa onkologi zanikajo, da bi okolje vplivalo na rak dojk. V ospredje vzrokov postavljajo dedno gensko obremenjenost, ki je v Idriji ni mogoče potrditi, in stres.

Marsikaj v zvezi z raki bi še veljalo preučiti. Kakopak tega ne bo podprla slovenska država. Njeno trenutno vodilo je odplačilo dolga ali vsaj strežba bogatim. Če bo šlo do tega, da javne dodatne ambulante ne bodo več mogle odpirati vrat 150 dušam brez zdravnikov in bodo plačljive zdravstvene storitve na voljo predvsem bogatim, bomo z obolevanjem postali absolutni svetovni prvaki. Dejstvo, da država v prid gostincem in trgovcem pravkar poskuša sprostiti prodajo alkohola in kajenje v zaprtih prostorih, torej pomembnih botrov rakov, je nepojmljivo.

Preventiva šteje! Če največ zdravih stoletnikov živi ob pretežno rastlinski hrani, jih ne bi bilo težko posnemati. Rdeče meso, kemično zastrupljena in kmalu še obilneje gensko spremenjena hrana, dodajajo sol na slovensko rak rano. Čeprav kajenju pripisujejo veliko večino od katastrofalnih 30.000 letnih rakov pljuč, ima onesnaženo okolje (tudi zaradi energetske revščine) pomembnejšo vlogo, kot jo priznavajo.

Nadaljevali bi lahko v nedogled. Razmere, v katerih država nad rak ranami maha s krampi, zahtevajo samoukrepanje in pridružitev vsaj tistim preventivnim dejavnostim nevladnih prostovoljskih organizacij - od telovadb do samooskrbe z zdravo hrano, ki so na voljo brez vsakega centa. Na zdravje!