Tase Lazovski: Ni mu dalo miru, kje je Bojan Križaj izgubil dve stotinki sekunde

Že v prvih minutah pogovora s 77-letnim Tasetom Lazovskim me je prešinila misel, da morda izbira za to rubriko ni bila prava. Bistveno ustreznejše kot s člankom bi njegovo življenjsko zgodbo zajeli s podlistki. Morda pa bi posamezna poglavja lahko povezali v biografski roman, v katerem ne manjka vzponov in padcev, ter palete raznovrstnih čustev, kot so veselje, žalost, strast. Do patentov, košarke ter ljudi, ki jim je mar, v prvi vrsti njegove življenjske sopotnice.

Kje začeti? Na začetku. Tase Lazovski je po rodu iz Makedonije, a praktično je vsa njegova življenjska pot vezana na Slovenijo in Goriško oziroma Brda, kamor je prišel z dvema letoma in pol. Tase se je komaj dobro rodil, ko je oče kot carinski uslužbenec dobil nalog za premestitev iz skrajnega juga na skrajni severozahod naše nekdanje skupne domovine: iz Gevgelije na meji z Grčijo v Breginj. Mislil in upal je, da je šlo le za začasno delo, in se bo kmalu vrnil k mladi družini v Makedonijo, a na koncu je bila obvezna smer Slovenija.