Nove ideje nastajajo večinoma tako, da trčijo z drugimi
Kaj od tega, kar smo včeraj prebrali, videli ali slišali, je res? Komu lahko zaupamo? Z dostopom najširših množic do spleta, družabnih omrežij in medijev je družba res postala bolj demokratična, toda obenem je v njej tudi več lažnih informacij. O tej realni virtualnosti so sinoči razpravljali na okrogli mizi Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Med govorci je bil tudi direktor inštituta prof. dr. Jadran Lenarčič, s katerim smo se pogovarjali tudi o robotih, ki nadomeščajo delo ljudi, o ogrevanju hiš na vodik, pridobljen iz sončnih celic, o Kopru, ki je bilo mesto pred Ljubljano, in o ženskah v znanosti.
> Lažne informacije so zlezle že tudi v znanost. Še nedavno so šolarji za seminarsko nalogo šli v knjižnico in dobili seznam izbrane, verodostojne literature. Zdaj citirajo wikipedijo, katere podatki držijo ali pa tudi ne. Tehnika je omogočila dostop vsem do vsega, toda kako vemo, kaj je res in kaj ne?
“Okrogla miza je bila namenjena prav temu, kako naj se znanost, umetnost in druge resne kreativne dejavnosti umestijo v obešenjaški prostor postfaktičnega obdobja. Gre za pojav, ko prek različnih medijev, predvsem socialnih, pošiljaš lažne informacije in takšne, kot jih tvoj prejemnik želi slišati. Resnica se marginalizira oziroma njena teža ni več večja od teže laži. To dobro funkcionira, kot vidimo, v politiki in estradništvu. Še do nedavnega smo se borili za vstop v medije, zdaj to ni več problem, zdaj imamo medije v svoji roki, od facebooka dalje. Kako biti viden v množici resnic in neresnic, to je zdaj vprašanje. Kako naj si resnica izbori večjo prioriteto? Razlika med znanostjo in politiko je ta, da znanost dvomi o svoji trditvi, tudi ko ima tone dokazov, politika pa vztraja pri svoji trditvi, tudi ko nima nobenega dokaza. Zato postfaktično obdobje znanosti ne ustreza, medtem ko - zlasti - politiki predstavlja nov zagon, ki pa se meni zdi strašljiv. No, tudi kateremu znanstveniku značajsko ustreza, da bi deloval kot medijska zvezda, velikanska večina znanstvenikov pa si želi miru v svojem laboratoriju. Ne zanimajo jih selfiji, slikanje in poziranje.”
> Znanost tudi ne postavlja na prvo mesto uporabnosti izsledkov. Toda nekateri znanstveniki tarnajo, da ni dovolj denarja za temeljne raziskave, več pa za uporabne.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.