“Občina ne more odpirati novih podjetij”

Ima se za odprtega sogovornika, dostopnega občanom in sosednjim županom. Svoje županovanje ocenjuje kot pozitivno. Prepričan je, da je vnesel politični mir, češ da v Izoli ni bilo zdrah štiri leta. Kar se zdaj dogaja, naj bi bilo že predvolilno.

> Kaj si štejete za osebni uspeh?

“Ohranili smo standard občanov, čeprav država reže na vseh ravneh, in podružnično šolo v Kortah, ki bi jo po državnih kriterijih lahko zaprli. S tem bi ohromili podeželje. Po več desetletjih smo rešili spor z marino, kar odpira nove razvojne možnosti. Reorganizirali smo občinsko upravo. Na finančnem področju, kjer sem pričakoval podmornico, pa sem dobil 'batiškaf', torej plovilo, ki gre še globlje. Ugotovil sem, da ima občina za kar 2,8 milijona zapadlih terjatev. Ukvarjati smo se morali z ogromno zadevami iz preteklosti. Za nekatera stanovanja in poslovne prostore v mestnem jedru nismo vedeli, ali je občina njihova (so)lastnica ali ne.”

> Kje vam je spodletelo?

“Nismo zgradili slemenske ceste Jagodje-Šared. Projekt ni imel finančnega kritja, povezan pa je tudi z zazidalnim načrtom (ZN) za Šared, saj se bo kanalizacijski obroč okrog Šareda delno nadaljeval ob slemenski cesti. Za osnutek ZN smo izpeljali vse potrebne postopke. Prepričan sem, da ga bo občinski svet potrdil, ko bomo dobili državne smernice. Tudi če bi zgradili slemensko cesto, bi ta ostala slepo črevo, dokler ne bomo začeli uresničevati ZN in dokler Dars v Jagodju ne bo zgradil novega krožišča za hitro cesto. Kanalizacijski obroč in del slemenske ceste lahko zgradimo leta 2016. Upam, da bo v Jagodju tedaj zraslo novo krožišče.”

> Pred volitvami ste dejali, da v Izoli ni bilo prave komunikacije med občino in občani in da občini grozi bankrot. Kaj bi rekli danes?

“Ustvarili smo dva milijona proračunskega presežka. Leta 2010 smo imeli 2,85 milijona primanjkljaja, lani samo še 448.000. Pred štirimi leti je imela občina za štiri milijone dolgoročnih posojil, leta 2011 smo se morali zadolžiti še za dva milijona, da smo pokrili zadeve iz leta poprej. Sam sem se zadolžil za 2,5 milijona. Pri zadolževanju je bistveno, kaj narediš s posojilom. Mi smo ogromno naredili na področju infrastrukture. Uravnotežili smo stroške in prihodke. Komunikacija z občani je kakovostnejša, sam sem jih sprejel več kot 700. Še dva primera bom navedel. Leta 2010 smo imeli 14.000 odprtih zadev, ostalo jih je 1953. Pred štirimi leti smo potrebovali 113 dni, da smo izpeljali postopke po zakonu o splošnem upravnem postopku, danes nam zadostuje 19 dni; zakon navaja 30-dnevni rok. Ni mi pa uspelo združiti občinske uprave na enem mestu.”

> Slišati je očitke, da uslužbenci porabijo skoraj več časa, da beležijo postopke o reševanju zadev, kot za reševanje samo.

“Številni občinski objekti do pred kratkim niso imeli uporabnega dovoljenja, zdaj ga imajo. Povezali smo upravljanje nepremičnin in računovodstvo, izboljšali smo računalniški sistem. Občina v nekem obdobju vknjiži 9000 dokumentov.”

> Kaj pa očitki o skrhanih odnosih med zaposlenimi in mobingu?

“Obstaja tudi 'staffing' (prizadevanje zaposlenih za izključitev nadrejenega, op. a.), o katerem bi lahko sam kaj povedal. Posamezniki se zavedajo, da so v javnih upravah zaščiteni kot medvedi, in to izkoriščajo. Večina zaposlenih pa je začela delati timsko.”

> Bi dobili novo posojilo, če bi v imenu občine potrkali na vrata bank?

“V Sloveniji ga je težko dobiti. Za kortežansko kanalizacijo smo dobili evropski denar, potrebovali smo le premostitveno posojilo. Od 18 bank nam ga je zagotovila ena sama.“

> V volilnem programu ste obljubljali nižje stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda, spodbujanje družinskega podjetništva, obnovo športnih objektov in dograditev kulturnega doma. Obnovili ste streho rokometne dvorane, ravnanje z odpadnimi vodami je še vedno najdražje v Istri, za skoraj 70 odstotkov se je podražilo ravnanje z odpadki.

“Na področju vzgoje in izobraževanja smo vložili skoraj 1,3 milijona. Tolikšen znesek smo namenili tudi športu in med drugim postavili umetno travo na stadionu ter v Livadah uredili rekreacijski park. Vse športne dvorane imajo uporabna dovoljenja, možno jih je tržiti. Izjema je le dvorana v Arrigoniju. Stroškom za odpadne vode navkljub smo veseli, ko dobimo modro zastavo za čisto morje, kar seveda ni brezplačno. Na omenjene stroške vpliva turizem, narekuje jih državna metodologija za obračunavanje. Ravnanje z odpadki pa je farsa in katastrofa hkrati. Ne razumem, zakaj nam ne dovolijo, da bi jih vozili v tržaško sežigalnico, s čimer bi prepolovili stroške, in zakaj ne smemo začasno uporabljati občinske deponije.”

> Prišli ste iz gospodarskega okolja in napovedovali posluh za podjetništvo. Podjetniki pa še kar razmišljajo o selitvi.

“Občina ne more odpirati novih podjetij, je pa prepolovila komunalni prispevek in pocenila najem površin. Industrijsko cono smo prilagodili podjetnikom in jim letos namenili 94.000 evrov subvencij. Kdor bo dobil drugod boljše pogoje, bo svojo dejavnost preselil, sicer ne bi razmišljal kot podjetnik. Lokalno gospodarstvo pa ne more biti v boljši kondiciji, če država v imenu nacionalnega interesa pomaga obsojenim na propad, namesto vlečnim 'konjem'. Doslej je ščitila interese posameznikov, čeprav podjetništvo ne more biti nacionalni interes.”

> S čim se vam je zamerilo podjetje Riba, da mu niste komunalno opremili zemljišča, ki ga je kupilo od občine? Riba je napovedovala obrat za predelavo rib, v katerem bi zaposlila 25 Izolanov.

“Super. Potem ko so lastniki Ribe naredili vse, da so Delamaris preselili v Pivko, me zdaj obtožujejo, da sem preprečil morebitno zaposlitev 25 Izolanov. Občina je v sodnem sporu z Ribo, mislim, da se bo na sodišču marsikaj razjasnilo.”

> V predvolilnem obdobju ste italijanski skupnosti menda predlagali, naj vzpostavi središče za učenje italijanščine za vzhodno Evropo (po vzoru Malte za angleščino). Ste mislili resno?

“To še zdaj predlagam. Ne bom pa sam ustanavljal takšnega središča.”

> Na enem od soočenj pred volitvami ste izjavili, da je treba čim prej sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), a ga še zdaj ni.

“Izjavo bi ponovil. Naredili smo vse, da bi dobili OPN, žal pa imamo sogovornike v Ljubljani. Ker na odgovore čakamo več kot eno leto, bi se lahko sklicevali na molk organa. Vendar bi se nam to vrnilo kot bumerang, ko bi v Ljubljano znova poklicali. Z OPN nimamo težav samo v Izoli.”

> Odkar ste župan, omenjate razvoj zdravstvenega turizma, o katerem je govoril že vaš predhodnik Tomislav Klokočovnik ...

“Še vedno trdim, da je to izolska tržna niša. Ljudje mislijo, da lahko občina naredi vse, kar občani potrebujejo. Občina lahko zgolj ustvari primerne pogoje. Osredotočili smo se na podeželje, ker je bilo najbolj zanemarjeno. Za zdravstveni turizem smo pripravili analize, kaj bi lahko kam umestili, in se pogovarjali z nekaterimi zdravniki. Zataknilo se je pri investitorjih. Ne bo jih, dokler se razmere v državi ne bodo spremenile.”

> Imate v mislih špansko hotelsko verigo Meliã?

“Njeni predstavniki so jasno povedali, da bi upravljali hotel v Izoli, če bi kdo investiral vanj. Slovenski denar je šel v tujino in vprašanje je, ali se bo kdaj vrnil. Če se bo, se najbrž niti zavedali ne bomo.”

> SD, ki vas je podprl na prejšnjih volitvah, je napovedal večnamenski objekt na Lonki, gradnjo neprofitnih stanovanj in dvokapno streho na OŠ Vojke Šmuc. Ničesar niste uresničili.

“Najprej smo se morali seznaniti z dejanskimi razmerami. Med drugim smo ugotovili, da je občina izgubila poldrugi milijon, ker davčna in carinska uprava nista izterjali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in neplačanih kazni občinske redarske službe. Na državni ravni nista pobrali kar 1,1 milijarde. Med primorskimi občinami ima Izola največ neprofitnih stanovanj na število občanov. V bližnji prihodnosti bomo morali razmisliti o ustanovitvi stanovanjskega sklada. Prekinili smo sodelovanje z občinskim koncesionarjem Stavbenikom - servisne storitve. Prizadevamo si za spremembo kriterijev, ki se nanašajo na dodeljevanje neprofitnih stanovanj. Na ustavno sodišče smo dali pobudo, da bi tudi po vselitvi lahko preverjali, ali najemniki izpolnjujejo kriterije. Kdor jih ne, bi se lahko preselil ali odkupil stanovanje. Dobili bi 40 stanovanj ali kupnino zanje in uredili 40 novih stanovanj. Strehe OŠ Vojke Šmuc nismo obnovili, zgradili smo ji prizidek z novimi učilnicami. Za šolo smo dobili uporabno dovoljenje. Kakšen kulturni dom potrebuje Izola, ugotavlja posebna delovna komisija kulturnih delavcev. Vprašanja o njem se pojavijo pred vsakimi volitvami.”

> Govorite o novogradnji ali obnovi?

“Z ekonomskega vidika je primerneje načrtovati novogradnjo na občinskem zemljišču. Občina bi morala dobiti denar za začetek naložbe, sklenila bi jo lahko s prodajo zdajšnje stavbe.”

> Na prejšnjih volitvah ste nastopili kot samostojni kandidat s podporo SD. Ste vmes dobili člansko izkaznico?

“Nikoli nisem bil član nobene stranke in niti ne bom. Napovedal sem, da se bom potegoval še za en mandat.”

> Tedaj vas je podprla nekdanja županja Breda Pečan. Če bo kandidirala na državnozborskih volitvah in ji tam ne bo uspelo, se utegne znova potegovati za županski stol. Kdo bi v tem primeru predstavljal SD?

“O njeni kandidaturi vprašajte njo. Sam si prizadevam, da sem župan vseh občanov.”

> Znotraj SD ste si blizu z mlajšo strujo, ki jo pooseblja predsednik Aleksej Skok. Vendar obstaja tudi starejša struja. Vam zadostuje podpora mlajših članov?

“Znova bom nastopil kot neodvisni kandidat. Kdor me želi podpreti, je dobrodošel. Ne vtikam se v politiko nobene stranke.”

> V kakšnih odnosih ste s podžupanom Brankom Simonovičem?

“Uspelo mi je umiriti politične strasti. Na občinskih sejah gre večina točk gladko skozi. Seje trajajo uro, dve ali tri. Prvi proračun smo sprejeli v samo petih minutah. Nazadnje smo ga sprejeli za dve leti, 2013 in 2014. Za poravnavo z Marinvestom sem dobil 20 glasov podpore, dva svetnika sta bila vzdržana. S podžupani imam korekten odnos. Občinskemu svetu se ob tej priložnosti zahvaljujem.”

> Opozicija bi rekla, da ste s koalicijo povozili večino njihovih predlogov.

“Lahko pogledava posamezna glasovanja. Občinski svet je večino zadev sprejel z glasovi opozicije. Prizadeval sem si za izpeljavo projektov.”

> Je bilo imenovanje Vasje Medveščka iz Solkana za novega direktorja doma upokojencev v Izoli strokovna ali politična odločitev?

“Ne vem, s tem se ne obremenjujem. Ne vem niti, zakaj me sprašujete o tem, saj ima glavno besedo v domu država. Občinski svet poda samo mnenje.”

> Ko ga je moral podati, ste zavlačevali z uvrstitvijo točke na dnevni red.

“Če smo zavlačevali, smo zato, ker so o kadrovanju v domu tekli pravni spori. Res ne vem, zakaj bi se morala občina vmešavati v te spore, če vanje ni bila vpletena.”

> Si niste prizadevali za Medveščka, ker je član novogoriškega SD?

“Medveščka ne poznam, strankarska pripadnost me ne zanima.”

> Boste imeli več posluha za preproste ljudi, če boste vnovič izvoljeni? V zadnjem času je slišati pripombe glede ureditve Svetilnika, Šareda, zahodnih Livad.

“Za preproste ljudi ali tiste, ki izsiljujejo? Na Šaredu je bilo najglasnejših deset krajanov, ki imajo že zgrajene hiše in ne želijo, da bi jim drugi kalili mir, kar so jim ti očitali na javni obravnavi. Zadovoljiti skušam večino, vseh ne morem, in večina hoče ZN za Šared. Kaj je šlo narobe na Svetilniku, se tudi sam sprašujem. Gre za dve leti star projekt urbanega opremljanja mesta, za katerega smo sklicali več kot 40 sestankov in elemente urbane opreme jeseni postavili na ogled v Alietovi ulici. Mislim, da vprašanje civilne iniciative Nine Kleva, ali ste proti pozidavi Svetilnika, ni bilo korektno, ker bi se pod njega tudi sam podpisal. Na zboru krajanov je bilo slišati podpornike civilne iniciative in podpornike Draga Misleja-Mefa ter Ribare, številni občani pa niso niti črhnili. Obžalujem, da se ti, ki so zdaj glasni, niso že prej oglasili. Izolani pa bi morali imeti hujši glavobol, ker je Primorjev stečajni upravitelj razpisal dražbo za IPA 3, širše območje Ribe.”

> Zakaj niste krajanov Livad nič vprašali glede pozidave makadamskega parkirišča ob osnovni šoli?

“Vprašali smo jih, ali bi kupili ali vzeli v najem parkirno mesto v garaži. Nekateri stanovalci Driolieve ulice zdaj nasprotujejo, da bi - pred začetkom gradnje dnevnega centra za starejše občane in varovanih stanovanj - na obrobju parkirišča uredili 40 parkirnih mest. Vselej nasprotuje nekaj posameznikov.”

> Novogradnjo tlačite na parkirišče, čeprav je naokrog razkošje prostora, na katerem bi morala Univerza na Primorskem graditi kampus, pa ga ne ...

“Dnevni center zavestno umeščamo na območje, kjer sta šola in vrtec, da omogočimo medgeneracijsko sodelovanje. Tak je bil pogoj investitorja, nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zadostiti je treba njegovim kriterijem glede oddaljenosti trgovin, transportnih poti in druge infrastrukture. Od univerze smo že zdavnaj zahtevali, naj nam vrne zemljišča in stavbo v Drevoredu 1. maja, čeprav mislim, da je treba projekt Kampus Livade izpeljati do konca. Če ne bo šlo drugače, bomo rešitev iskali po sodni poti.”

> Zakaj menite, da si zaslužite nov mandat? Razmišljate, da bi se preselili v Izolo?

“Ne vem še, ali bi se preselil v Izolo, se pa čutim Izolana. Volivci me bodo presojali po opravljenem delu. Da imam hišo v Sv. Antonu, nisem nikoli skrival, še kje drugje imam kakšno nepremičnino. V Izoli preživim več časa kot marsikateri Izolan, le spat grem drugam. Izolo sem bil prisiljen zapustiti. Zdaj pa se čutim dolžnega vrniti nekaj temu mestu, v katerem imam naslov stalnega prebivališča od rojstva. Nisem ga dobil pred volitvami. V Izoli imam tudi odprt bančni račun, zemljo, ki jo obdelujem, čoln. Kar nekaj denarja pustim v tej občini.”

MIRJANA CERIN

Tomaž Primožič/Fpa