Občudovali so jo Hitler,Goebbels, Stalin ...

Leni Riefenstahl se je rodila v delavski četrti na obrobju tedaj izjemno svetovljansko vrvečega in kipečega “dekadentnega” Berlina. Oče, strog, malodane despotski človek, je bil vodovodni instalater in priložnostni trgovec, mati, že malce odcvetela temnooka lepotica, ubogljiva gospodinja. O njej bodo pozneje vsake toliko vzniknila privoščljiva, v tedanjem času zagotovo škodoželjna natolcevanja, da je Judinja.

Leni, tudi sama je veliko več kot zgolj prikupna, je živahno in bistro dekle, ki zna z besedami in ne prehudo objestnimi izpadi kljubovati avtoritarnemu očetu. Je samozavestna in trmasta, že od malega koprni po neodvisnosti, odlikujeta jo osupljiva življenjska moč in izjemno pretanjeni smisel za samopromocijo in sklepanje zanjo koristnih kompromisov. Hkrati pa se goreča in nabrita, s patosom dodobra prežeta domoljubka ozkosrčno požvižga na emancipacijo žensk, nasploh ji je kaj malo mar za pravice drugih ljudi. Njen spomin je že v deklištvu pretanjeno oster, kljub temu pa bo vse življenje z neverjetno lahkotnostjo pozabljala - ali vsaj spregledovala - temačne, obremenjujoče “drobce” in dogodke. O tem pričajo številni intervjuji, nič manj pa ne v pozni starosti napisana avtobiografija. In z moškimi, oboževalcev in ljubimcev ji nikoli ne zmanjka, se vselej izdatno in pretkano okorišča: po njihovih hrbtih se mačje spretno vzpenja vse više in više, in to v izrazito moški družbi in času.