Od Mahlerja k Stingu
Stingova plošča Symphonicities ni, vsaj kar se inovacij tiče, za mnoge najbrž nič pretresljivega. Če bi začeli naštevati samo rock glasbenike in skupine, ki so si kdaj zaželeli svoja dela oplemenititi z orkestralno izvedbo, bi jih bilo preveč za ta prispevek, a zato ni nocojšnji dogodek nič manj privlačen. Dejstvo, da bo Stinga spremljal Orkester Slovenske filharmonije, ne bi smelo vzbujati zgolj nekakšnega patriotskega ponosa, češ, uau, s Stingom bodo igrali. Morebiti ima namreč prav mlada glasbenica, ki pravi, da je čast obojestranska.
Najprej nekaj osnovnih podatkov. Da ne bi po nepotrebnem navajali celotne zgodovine angleške skupine Police, s katero je Sting zaslovelv osemdesetih in se kasneje odpravil na samostojno glasbeno pot, za katero bi tudi potrebovali preveč časopisnega prostora, naj zapišemo le nekaj uspešnic, ki bodo odzvanjale v novi, simfonični preobleki tudi pri nas: If I Ever Loose my Fait in You, Englishman in New York, Roxanne, When We Dance, Fields of Gold, A Thousand Years, Every Breath You Take, Mad About You, Desert Rose, King of Pain, Every Little Thing She Does is Magic. In to ni niti polovica, če sodimo po seznamu skladb, ki jih je, denimo, predvčerajšnjem igral v Beogradu, kjer je zaživelo 23 hitov, konec aprila v newyorškem gledališču Apollo pa kar 27. Omenjene skladbe so tudi nekakšna glasbena osebna izkaznica kantavtorja, ki je danes ena največjih pop-rock ikon.
Za ploščo Symphonicities je Sting, ki bo 2. oktobra praznoval šestdeset let, izbral dvanajst skladb iz svojega starejšega repertoarja, kar je mnoge presenetilo, saj je poteza iz komercialnega vidika zagotovo drzna. Na koncertih pa je izbor uspešnic raznovrsten, predvsem pa zajema večino znanih napevov, ki so svoje mesto našli tudi na cedeju in devedeju Sting Live in Berlin.
“Morda teh skladb ni radikalno na novo izmislil, jih je pa s to bujno zasnovo zagotovo poživil. In ta energija onemogoča, da bi Symphonicities padel v pretenciozne pasti. Plošča je živahna in zabavna ter je po dolgem času Stingova najbolj zadovoljujoča plošča,” so zapisali na spletni strani AllMusic. Nekaj tega v intervjuju po nastopu v Bukarešti potrjuje tudi sam: “Vedno je lepo sodelovati z orkestrom. Zabavno je spoznavati nove ljudi. Tu pa gre za vrhunske profesionalce. A to, da se pri vsem skupaj zabavamo, je nedvomno pomembno.”
Vzgibe za tovrstno sodelovanje je februarja med gostovanjem v Avstraliji tamkajšnji televiziji pojasnil sila preprosto in vsaj tako nepretenciozno, kot zveni plošča: “Če neprestano počnem enake reči, se začnem hitro dolgočasiti. Vsako priložnost, da naredim nekaj drugače, bom zgrabil z obema rokama.”
A če je Stinga med novembrskim gostovanjem v nam najbližjem Zagrebu spremljal Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, bo v Ljubljani na odru, poleg dolgoletnega kitarista Dominica Millerja, tolkalca Rhani Krija, pevke Jo Lawry in basista Ira Coleman, Orkester Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigirala Sarah Hicks.
Orkester je sicer še sinoči nastopal v Krakovu, na festivalu, posvečenem Gustavu Mahlerju ob 100. obletnici njegove smrti. Da bi izvedeli, kakšni občutki prevevajo glasbenika, ki en večer igra Mahlerja in naslednji že Stinga, smo poklicali na Poljsko, od koder nam je svoje razmišljanje prijazno zaupala 27-letna violončelistka Maja Savnik. “To je zanimiv in velik izziv. S tem, da gre za dva povsem različna žanra, pa dokazujemo, da smo najboljši,” je samozavestna glasbenica, ki je nad sodelovanjem z glasbeno ikono navdušena: “Končno se je to zgodilo tudi nam. S tem, da igramo drugo zvrst, potrjujemo široko razgledanost, ki naj bi jo glasbeniki kajpak imeli, in lepo je, če sodelujemo s tako osebnostjo. A obenem verjamem, da je tudi zanj poseben privilegij sodelovati s tako institucijo, kakršna je Slovenska filharmonija.” S Stingom se glasbeniki še niso srečali, posebne vaje z dirigentom, ki pripravlja orkester, pa so potekale prejšnji konec tedna. Generalka z zvezdnikom bo šele danes, nekaj ur pred koncertom.
O sodelovanju klasičnih simfoničnih sestavov s popularnimi ikonami domnevno lahkotnejših glasbenih žanrov so med klasično izobraženimi glasbeniki mnenja deljena, naša sogovornica pa nima pomislekov: “Mislim, da ne smemo podcenjevati nikogar, ki ni klasično izobražen. Če je dober, vrhunski glasbenik, kar Sting zagotovo je, je za nas samo plus. Verjamem, da bo koncert fantastičen!”
Stinga bodo slovenski simfoniki spremljali še na štirih koncertih v Franciji, sicer pa se filharmonični sestavi spreminjajo glede na koncertno prizorišče. V Beogradu, denimo, so Stingove uspešnice izvajali srbski simfoniki, kar nedvomno znižuje stroške.
In še podatek za tiste, ki se o obisku koncerta še odločajo. Parter je že dalj časa razprodan. Včeraj pred koncem redakcije je bilo na voljo še kakih 300 vstopnic, ki pa so po besedah prirediteljev sila hitro kopnele.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
