Od opevanih šampionov do padlih junakov
Kolesarstvo niso samo opevane zgodbe šampionov, pač pa tudi zgodbe zlorab in padlih junakov. Med njimi je tudi Lance Armstrong, ki so mu izbrisali vseh sedem (rekordnih) zmag z dirke po Franciji, kjer je zasedal prestol med letoma 1999 in 2005.
Od 1. do 23. julija bomo spremljali 110. izvedbo Toura, ki so ga prvič izpeljali leta 1903. Dirko po Franciji sta v 20. stoletju ustavili obe svetovni vojni. Prvi tekmovalni premor je napočil med letoma 1915 in 1918, daljši je nastopil med letoma 1940 in 1946. Na prelomu tisočletja pa smo imeli še drugo sedemletno obdobje brez zmagovalca. Dirko po Franciji so seveda izpeljali, a je Lanceu Armstrongu, ki je pod težo dokazov priznal zavestno jemanje nedovoljenih učinkovin oziroma sistematično zlorabo dopinga, mednarodna kolesarska zveza črtala vse zmage na dirki po Franciji in tudi druge športne dosežke, vezane na obdobje, ko je bil nesporni vladar kolesarske karavane.
Zelo dober, a za enodnevne dirke
Armstrong je bil v prvi polovici devetdesetih let dober, pravzaprav zelo dober kolesar, a za enodnevne dirke. Leta 1993 je postal svetovni prvak na cestni dirki, dve leti kasneje je dobil še enodnevno klasiko za Veliko nagrado San Sebastiana, ki bo skoraj preslikava nedeljske druge etape Toura 2023. Spomladi leta 1996 je Američan dobil še Valonsko puščico, jeseni so mu odkrili raka na modih v napredujoči fazi s slabimi možnostmi za preživetje. Kemoterapije so delovale, Armstrong se je kmalu vrnil na kolo in na španski Vuelti leta 1998 napovedal svojo preobrazbo v kolesarja, ki se lahko bori tudi za skupno zmago na tritedenski dirki.
Leto 1998 je sicer na Touru zaznamovala dopinška afera Festina, ki je zasenčila zmago Marca Pantanija. Italijan, ki je v še ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 2004 umrl zaradi domnevno usodne kombinacije antidepresivov in kokaina, je kot zadnji kolesar v isti sezoni dobil Giro in Tour. Leta 1999 bi bržkone poskusil ponovno osvojiti znameniti dvojček, če mu ne bi ob koncu dirke po Italiji, kjer je bil prepričljivo na poti do končne zmage, izmerili prevelikega števila rdečih krvničk v telesu, kar bi lahko po takrat dostopnih izsledkih napeljevalo na uporabo dopinga. Na izpraznjen prestol Toura se je poleti potem zavihtel Armstrong, ki je s svojo ekipo US Postal v naslednjih letih ustvaril nepremagljiv sloves.
Prva kolesarska globalna zvezda
Američan je bil nemara prva kolesarska globalna zvezda. S svojo zgodbo in fundacijo boja proti raku je debelo presegel športne okvirje in postal prepoznavna blagovna znamka, ki je na velikem ameriškem tržišču privabljala številne bogate pokrovitelje in znane osebnosti. Po sedmem zaporednem zmagoslavju na Touru 2005 je napovedal kolesarsko upokojitev, ki pa ji je čez tri leta sledila napoved nove vrnitve. Na Touru 2009 je še osvojil tretje mesto v skupnem seštevku, svojo poslovilno dirko po Franciji pa je leta 2010 tudi v družbi Janija Brajkoviča odpeljal v ekipi Radioshack, katere soustanovitelj je bi. Belokranjec si je Američanovo povabilo zaslužil, potem ko je dobil dirko po Dofineji.
Na siceršnji generalki za Tour je Brajkovič ugnal kasnejšega, sicer nesojenega zmagovalca dirke po Franciji Alberta Contadorja. Špancu so naknadno odvzeli prvo mesto na Touru 2010, potem ko je bil eden od dopinških vzorcev pozitiven. Contador je sicer eden izmed le sedmerice kolesarjev s potrjenimi zmagami na vseh treh velikih etapnih dirkah.