Oz, velikan izraelske književnosti
Čudna občutja so opajala bralce, ki so se pred nekaj dnevi lotili obsežne in sila privlačne Zgodbe o ljubezni in temnini, potem pa na lepem v živo srečali njenega glavnega junaka, malega dečka Amosa Oza, zdaj starega skoraj 73 let. Najpomembnejši sodobni izraelski pisatelj in eden najverjetnejših prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za književnost je med komaj dan in pol dolgim obiskom Slovenije spregovoril tudi za naš časnik.
Mojstra hebrejščine so pri nas gostili izraelsko veleposlaništvo, festival Vilenica in založba Mladinska knjiga, ki je že leta 1995 izdala njegov roman Črna skrinjica v prevodu Jaroslava Novaka. Knjiga, ki je bila lani ponatisnjena kot žepnica, bralcu razkriva dopisovanje Aleka in Ilane, ki sedem let po ločitvi prekineta molk in prek pisem, potujočih med Ameriko in Izraelom, skušata dognati, zakaj je razpadel njun zakon, s tem pa obudita bolečino, podkrepljeno s civilizacijskim razkorakom med njunima deželama.
Pred dnevi je Mladinska knjiga izdala še Ozovo veliko uspešnico Zgodba o ljubezni in temnini (Sipur al ahava vehošeh) iz leta 2002, ki jo je s pomočjo nemškega prevoda odlično poslovenila Mojca Kranjc, obenem tudi avtorica na rep knjige pripetih dragocenih opomb o številnih pomembnih osebnostih, dogodkih in slovenskemu bralcu manj znanih pojmih.
V tragikomični štoriji Oz pripoveduje o svojih judovskih prednikih in njihovi neizmerni, a nevračani ljubezni do Evrope, o zelo izobraženih starših in drugih, tako učenih kakor hudo čudaških sorodnikih, o babici, ki se je tako bala bacilov, da se je petindvajset let trikrat na dan okopala v vreli vodi in prekuhavala vse mogoče, dokler ji v preobilju vroče čistoče ni odpovedalo srce, o dedu, ki je še skoraj stoleten neutrudno iskal nove in nove načine laskanja ženskam, o svoji revni družini, kjer je bilo v izobilju le knjig, o rojstvu države Izrael, o gradnji svojega literarnega obzorja in okusa - nanj so vplivali tako Čehov, Dostojevski in Tolstoj kakor Karl May, Jules Verne in James Fenimore Cooper -, razburkano pripoved pa sklene s pretresljivim samomorom depresivne matere, po katerem je še nekaj časa zdržal doma, nato pa se sredi najstniških let uprl konservativnemu očetu, opustil vero, se začel navduševati nad socializmom, odšel živet v kibuc in pozneje v Jeruzalemu doštudiral književnost in filozofijo.
Amos Oz, avtor več kot tridesetih knjig ter oče dveh odraslih hčera in sina, svetovnim medijem že vrsto let najpogosteje pojasnjuje nesmiselnost sleherne vojne in potrebo po kompromisu med vojskujočima se stranema, po kompromisu, ki je kajpada boleč za oboje.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.