Pa s čim se mi ukvarjamo?
Foto: Tamino Petelinsek

Pa s čim se mi ukvarjamo?

7. Val

Samo predvolilna kampanja leta 2004 je bila v zgodovini svobodnih volitev v Sloveniji programska, vse ostale kampanje so bile eno samo prerekanje o komunistih, domobrancih, Avnoju, Beneševih dekretih, osamosvojiteljskih zaslugah in protiosamosvojiteljskih prizadevanjih. Klavrno.

In nič ne kaže, da bo tokratna kampanja, ki nas čaka že čez dober mesec, kaj bolj vsebinska.

Že začelo se je neobetavno, z objavo domnevno politično imenovanih kadrov, ki jih je najti na spletni strani SDS Janeza Janše, in odzivi nanjo. V hipu so bila spletna družabna omrežja polna objav za in proti, od obtožb, da smo priča stalinističnemu preštevanju, kdo je kdaj kaj podpisal, do protiobtožb, da kritiki po nepotrebnem delajo paniko in pred volitvami sejejo strah v družbi.

Tale garnitura, ki nam v. d. vlada zdaj, je razočarala s svojo sprtostjo, neodločnostjo, popolno neučinkovitostjo, povzpetništvom in prerivanjem pred koriti oblasti. Tista pred njo pa z aroganco, agresivnostjo, nameščanjem zaslugarjev na vplivne položaje, mračnjaštvom in oblastniško oholostjo. In seveda povzpetništvom in prerivanjem pred koriti oblasti.

Popolnoma trapasto je za političnega nameščenca razglasiti nekoga, ki je objavil več knjig ali milijon člankov, se po zaslugi tega dela nekako uvrstil v kakšno komisijo ali svet po možnosti obskurnega javnega zavoda in zraven še podpisal kakšno peticijo. Reakcija freigeistovskega dela družbe je pričakovana in predvidljiva, oboje skupaj pa vodi v preštevanje, gledanje sebi in drugim čez ramo ter preračunavanje, ali je res pametno povedati, kaj kdo misli, in se pod to podpisati.

Slovenska država, ekonomija in družba imajo veliko večji problem od preštevanja, kdo je kdaj kaj podpisal! In fino bi bilo, če bi bilo to tistim, ki se nam bodo zelo kmalu začeli ponujati v izvolitev, vsaj približno jasno. Ekonomija je v razsulu in vse bolj nekonkurenčna, bonitetna ocena državi in bankam se znižuje, zadolženost države narašča, javna razprava o čemerkoli je neobstoječa ali onemogočena zaradi takojšnjega preštevanja, upravljanje podjetij je prijateljsko, veliki državni sistemi (banke, zavarovalnice, logistične in infrastrukturne družbe, na primer Dars, železnice ali pošta ...) so vsakokratni volilni plen zmagovalcev in zato brez možnosti izpeljati en sam razvojni cikel, politika je ob vsak ugled, največje zvezde so največji populisti, v družbi ni nobenega konsenza o vrednotah, ambiciozni podjetniki bežijo v tujino ... In kaj delamo mi? Preštevamo, kdo je kdaj podpisal kakšno peticijo! Čestitke!

Obe eliti, leva in desna, sta že dodobra preizkušeni in sta v volilnem telesu pustili globok pečat nezadovoljstva. Obe sta na oblast prišli ne zaradi svojih kvalitet, pač pa zaradi napak tistih prej: Janša kot ne-Rop, Pahor kot ne-Janša, vse kaže, da se Janši obeta mandat kot ne-Pahorju. Tale garnitura, ki nam v. d. vlada zdaj, je razočarala s svojo sprtostjo, neodločnostjo, popolno neučinkovitostjo, povzpetništvom in prerivanjem pred koriti oblasti. Tista pred njo pa z aroganco, agresivnostjo, nameščanjem zaslugarjev na vplivne položaje, mračnjaštvom in oblastniško oholostjo. In seveda povzpetništvom in prerivanjem pred koriti oblasti.

Tako pridemo do temeljnega problema slovenske politike: do alternative, ki bi jo rabili, pa je ni od nikoder. Alternativa niso tisti, ki bi resetirali Slovenijo. Ker so takšno, kakršna je, soustvarjali. Alternativa ni Zoran Janković, še manj mali jankovići. Ker so medije polnili s čudnimi posli v svojih občinah, pa naj bodo mostovi še tako lepi in palme še tako pokončne. Alternative ni. Obsojeni smo na te, ki jih gledamo in nam visijo iz ušes. Žalostno. ANTIŠA KORLJAN