“Palestinci so tujci v svoji domovini”

Danes se mediji tega dogodka skoraj ne spominjajo, ne pišejo več toliko o palestinskem vprašanju, kot so nekoč, čeprav je ključno za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Danes poročajo o tem, kako kot domine padajo arabski nacionalistični “režimi” - v Egiptu, Libiji, zdaj v Siriji. Palestinci še danes nimajo svoje države, še vedno živijo v begunskih taboriščih, pod izraelsko okupacijo, vendar nimajo več vplivnih držav pokroviteljic, ki bi se zavzemale zanje. Zato o njih vplivne svetovne agencije ne poročajo. Palestinci zanje ne obstajajo.

Redki so dogodki, ki bi javnost opozorili na tragedijo palestinskega naroda. Eden od teh je tik pred našim pragom, v Trstu, v pritličju občinske palače na Trgu Unità. Tu si je mogoče še do 31. julija ogledati razstavo “Palestina sožitja” (La Palestina della convivenza), o pozabljeni, zamolčani zgodovini Palestincev od 1880 do 1948 v sliki in besedi. Razstavo je v sodelovanju s tržaško občino pripravilo Združenje otrok oljke Salaam. Predsednica njegovega tržaškega odbora je Odinea Zupin, Slovenka iz Milj, s koreninami iz Škofij. 30 let je kot pevka delala v tržaškem gledališču Verdi. “To so bila čudovita leta,” pravi. Zdaj se že dve desetletji ukvarja s pomočjo palestinskemu narodu. Združenje Salaam je nastalo že leta 1989, v času prve intifade (upora palestinskega prebivalstva), z namenom da bi pomagalo Palestincem zlasti s posvojitvami palestinskih otrok na daljavo. Združenje naj bi tudi domačo, zlasti italijansko javnost opozarjalo na razsežnosti palestinskega vprašanja. Dejstvo je namreč, da Izraelci poskušajo prikazati Palestince predvsem kot narod teroristov, pa čeprav je (bilo) teroristov le za peščico, verjetno manj kot odstotek vseh Palestincev.