Pet občin severozahodne Goriške je obsojeno na še več desetletij čakanja na boljšo četrto cestno os
V Sloveniji prometno najtežje dostopnih pet občin severozahodne Goriške razvojno nazaduje. Eden od razlogov je betežna četrta cestna os, ki je že desetletja deležna obsežnih načrtovanj, a skromnih vlaganj. Na posvetu državnega sveta o tej cesti je bilo slišati, da na njej načrtujejo 357 milijonov evrov vredne projekte. Dejansko bodo v prihodnjih dveh letih skupaj z gorenjskim delom osi vanjo vložili šest milijonov evrov.
Ena prvih uspelih pobud novo nastale občine Cerkno pred tremi desetletji je bila v razvojne načrte države uvrščena nova cestna povezava severozahodnega dela Goriške preko Gorenjske z osrednjo Slovenijo skozi predor čez prehod Kladje. Desetletje pozneje je bila cesta iz Posočja čez Kladje z enim in čez Idrijo z drugim krakom kot četrta cestna razvojna os uvrščena v že minulo resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Medtem ko je predor pod Kladjem še vedno v načrtovanju, so v zadnjem desetletju v cestno os, primorski in gorenjski del, vložili 94 milijonov evrov. “Obnova gre bistveno prepočasi,” je na nedavnem posvetu državnega sveta o cestni osi poudaril poslanec Danijel Krivec (SDS). Gre za politika, ki načrtovalske prekucije na cesti spremlja od leta 2000.
Relativno visoko načrtovanih 357 milijonov evrov za projekte ni prepričalo
Pobudnik posveta o četrti cestni osi, svetnik, sedaj poslanec SDS v DZ Andrej Poglajen, je poudaril: “Kraji, ki ležijo ob četrti cestni razvojni osi, tvorijo eno od razvojno najbolj dinamičnih območij v državi.” To za usihajoče primorske občine ob cesti ne drži. Bolje gre gorenjskim občinam. Zlasti hitro rastoči občini Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka neposredno ob cesti. Ta je deležna nekaj več vlaganj od sicer večjega dela ceste na Goriškem. Ob njej nazadujejo občine Cerkno, Idrija, Tolmin in Kobarid. Pomembna je tudi za občino Bovec.
“Čeprav država veliko govori o skladnem regionalnem razvoju, o tem, da je potrebno poseljenost ohranjati, dejstva kažejo ravno nasprotna ravnanja. Nujno je pohiteti, da nam gospodarstvo iz tega območje ne uteče.”
Danijel Krivec
poslanec SDS v DZ
Na primorskem delu so poleti odprli obvoznico Tolmina. Gradnja poldrugi kilometer kolesarske steze z rekonstruirano cesto med Marofom in Spodnjo Idrijo se je zavlekla že v četrto leto. Prva z več kot deset in druga s skoraj 15 milijoni evrov, še prej pa skoraj toliko vredna gradnjo 180 metrov galerije in zavarovanja nekaj metrov brežin v soteski Zala, pričajo, da je v obnovo ceste v najzahtevnejših geološko terenskih razmerah v Sloveniji potrebno vložiti nekajkrat več denarja kot v ceste v prijaznejših kameninskih in ravninskih razmerah.
Omenjene naložbe so “rešile” nekaj kilometrov ceste. Na obnovo cestišča, objektov na njej in novogradnjo obvoznic čaka še okrog sto kilometrov ceste in cesta proti Bovcu. Na posvetu so sočasno zahtevali še obnovo in razširitev ceste iz Tolmina proti Novi Gorici.
“Za dela v Bovcu ne moremo več pridobiti podizvajalcev, saj se tako daleč po cesti, ki dopušča povprečnih 30 kilometrov na uro, ne želijo voziti.”
Rado Raspet
direktor gradbenega podjetja Zidgrad
Ker se je čakanje na občutnejšo rekonstrukcijo četrte cestne osi zavleklo v čas prav tako nujnega vlaganja v železniško omrežje in prednostno gradnjo tretje cestne osi med Koroško in Belo Krajino, občutna napovedana vlaganja vanjo niso prepričala. “Na območju četrte razvojne osi je aktivnih 27 samostojnih projektov s skupno izhodiščno vrednostjo 357 milijonov evrov. Največji delež predstavlja novogradnja med Gorenjo vasjo in Cerknim,” je projekte razložil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. Projekti obsegajo priprave strokovnih podlag za prostorske načrte države in občin, okoljskih poročil, študije variant predinvesticijskih zasnov in tako naprej brez konca. Na zgražanje razpravljavcev, ker bodo v prihodnjih dveh letih v celotno os vložili šest milijonov evrov, Rajh ni odgovarjal.
Po načrtovanju spet načrtovanje in čakanje
V minulem desetletju je bilo v četrto os vloženih 94 milijonov evrov. Zgolj za primerjavo: zastavljeni projekti za izgradnjo tretje cestne osi so vredni skoraj dve milijardi evrov. Celotna tretja os bo dražja.
“Ena od rešitev, ki smo jo v Idriji s prostorskim načrtom predvideli, je gradnja novega mostu čez Idrijco pri Kolektorju.”
Tomaž Vencelj
župan Občine Idrija
Kaj pomeni načrtovanje na četrti osi, naj pojasnimo z obvoznico Spodnje Idrije. Pred desetletjem so predstavili načrte zanjo. Sedaj je izgradnja z okrog 12 milijoni evrov zastavljena do leta 2039. Vsi doslej zastavljeni roki na tej cesti so padli. Spodnjeidrijska obvoznica je med manj pomembnimi novogradnjami na njej. Promet bi bolj razbremenila in skrajšala obvozna cesta iz Kalc na avtocesto. Tudi ta je v “načrtovanju” vsaj dve desetletji.
Strašljivo je, da se nihče v državi še ne ukvarja z edinim, resno načetim mostom čez Idrijco v Idriji. Če ta poklekne, bo gospodarstvo vseh petih občin odrezano od središča in izhoda iz države. Cesta čez Kladje kamionskega prevoza ne dovoljuje niti ne prenese. “Ena od rešitev, ki smo jo v Idriji s prostorskim načrtom predvideli, je gradnja novega mostu čez Idrijco pri Kolektorju,” je povedal župan Idrije Tomaž Vencelj. V ugibanje, koliko desetletij (ali morda kar stoletje) bi ta rešitev z nujno gradnjo novega cestnega priključka na os skozi mesto zahtevala, se ni spuščal.
“Imamo demografske probleme, pada konkurenčnost podjetjem. Eden od razlogov so prometne povezave, tudi proti Novi Gorici.”
Oton Bratuž
podžupan Občine Tolmin
V načrtovanju ponovno tudi predor pod Kladjem
Za večno načrtovanje in čakanje je najbolj zgovorna prva na bodoči uradni osi zastavljena gradnja predora pod Kladjem. Potem ko so v načrtovanje zmetali milijon evrov, je bila sprejet različica predora čez Novake proti Kopačnici. Ker ji je zaradi zdravilne vode in trenutno urejenega manjšega kopališča v dolini Kopačnice nasprotovala Gorenja Vas, je padla v vodo. S tem je šla Cerknemu sosednja občina na roke državi. Ta nikoli ni imela rezerviranih krepko čez sto milijonov evrov, kolikor jih predor zahteva.
Pred štirimi leti sta se sedanja župana Cerknega Gašper Uršič in Gorenje vasi Milan Čadež zedinila za krajši predor in pot v Cerkno po severni strani hriba. Po strani s sedanjo vijugasto in preozko cesto iz prehoda Kladje v Cerkno. “Za nazaj nima smisla razpravljati. S soglasjem obeh občin smo načrtovanje pospešili. Izluščilo se je pet variant predora in povezave Cerknega s Hotavljami na gorenjski strani. Konec leta bo znana najboljša različica,” je optimističen župan Uršič. Optimističen je navkljub temu da je Cerkno v 30-letnem obstoju razvojno daleč najbolj nazadovalo v Sloveniji. Slabe ceste so pomemben del vzroka za to. Državo je sicer opozoril, da ima svoje ceste v slabšem stanju, kot jih ima občina. ”Vrsta občin ima podpisane sofinancerske sporazume za obnove odsekov cest, a država nenehno premika začetek izvedbe,” je bil Uršič tudi nekoliko kritičen. V mislih je imel davno zastavljeno obnovo betežne ceste med Cerknim in Želinom in ob njej načrtovano izgradnjo prvih metrov kolesarske steze v tej občini.
V minulem desetletju je bilo v četrto os vloženih 94 milijonov evrov. Zgolj za primerjavo: zastavljeni projekti za izgradnjo tretje cestne osi so vredni skoraj dve milijardi evrov. Celotna tretja os bo dražja.
Konkurenčnost gospodarstva pa pada
Vsi župani, tudi bolje stoječih gorenjskih občin, so opozarjali, da neustrezna cesta slabi konkurenčnost gospodarstva. “Imamo demografske probleme, pada konkurenčnost podjetjem. Eden od razlogov so prometne povezave, tudi proti Novi Gorici,” je na obnovo slednje, torej najhitrejšega dostopa s Posočja do avtoceste, skupaj z drugimi, opozoril tolminski podžupan OtonBratuž.
Čeprav se v občini Bovec s težavami rešujejo z dostopi proti avtocestam čez Predel in Vršič, za gospodarstvo ostaja ključen dostop do četrte osi. “Čeprav država veliko govori o skladnem regionalnem razvoju, o tem, da je potrebno poseljenost ohranjati, dejstva kažejo ravno nasprotna ravnanja. Nujno je pohiteti, da nam gospodarstvo iz tega območje ne uteče,” je menil Danijel Krivec. Povedano je podkrepil z belgijskim lastnikom TKK v Srpenici, ki je izgradnjo logističnega centra pogojil z izravnavo dveh ovinkov na cesti do njega. “Na srečo se je to zgodilo. Če ne bi ukrepali, bi se nam zgodila selitev gospodarstva v bližino Škofje Loke ali Ljubljane,” je imel prav Krivec. To se namreč že dogaja. Koncern Kolektor ima vse dobičkonosne dejavnosti organizirane izven matične Idrije.
“Eta v Cerknem nudi zaposlitev večini prebivalcev. Že znotraj istega koncerna EGO ima konkurenčno podjetje v Zagrebu. Šestpasovna cesta vodi skoraj do vrat te tovarne,” je na padajočo konkurenčnost gospodarstva opozoril Uršič z dodatkom, da bo brez ukrepov na četrti osi čez deset, 15 let za vse skupaj prepozno.
Hidria je izračunala ogromen prihranek na desetih kilometrih obnovljene ceste
Daleč najpomembnejša naložba na četrti osi je bila rekonstrukcija dveh odsekov ceste med Bačo pri Modreju - Dolenjo Trebušo in Želinom v skupni dolžini 11,4 kilometre. Rekonstruirali, zgradili ali obnovili so del podpornih in opornih zidov, in sicer z večinsko pomočjo evropskega regionalnega sklada. Ko so obnovljeno pred 13 leti predali namenu, je cesta na najbolj nevarnih ovinkih prvič omogočila varno srečevanje dveh vozi. V koncernu Hidria, ki je tudi prešel v špansko last in na navezanost na rodne kraje ne more več računati, so izračunali, koliko je ena sama voznica zaradi te obnove prihranili na tej cesti.
“Tovarno imamo v Tolminu in v Spodnji Idriji in sto tovornjakov dnevno med obema. Sama po rekonstrukciji na tej razdalji 40 kilometrov prihranim deset minut, kamioni vsaj toliko. To pomeni 20 tisoč minut oziroma 333 ur na mesec,” je povedala direktorica za inovacijsko kulturo Hidrie Tanja Mohorič. Odveč je razpredati, koliko mesecev pridobijo in sočasno na neobnovljenih odsekih izgubijo domačini in turisti.
Najmanj razviti v razviti kohezijski regiji nimajo možnosti
Vrsta kazalcev kaže, da pet občin ob četrti osi tvori razvojno najbolj ogrožen del Slovenije. “Moram opozoriti na problem delitve Slovenije na vzhodno manj razvito in zahodno bolj razvito regijo. To je z vidika transporta in možnosti evropskih naložb katastrofa. Če pogledamo Tolmin v razviti in Novo Mesto ali denimo Postojno ob avtocesti v manj razviti regiji, je dobesedno tako,” je Mohoričeva odprla še en zelo pomemben, povsem zanemarjen problem v Sloveniji.
Kakopak je opozorila, da se kadri, zlasti visoko usposobljeni, ne želijo voziti ne v Tolmin ne Spodnjo Idrijo, pa na ogljični odtis, ki ga povečujejo na katastrofalni cesti. “Za dela v Bovcu ne moremo več pridobiti podizvajalcev, saj se tako daleč po cesti, ki dopušča povprečnih 30 kilometrov na uro, ne želijo voziti,” je dodal direktor gradbenega podjetja Zidgrad Rado Raspet. Zaključek posveta je jasen: “Šest milijonov evrov za prihodnji leti predvidenih vlaganj na vsej cesti in celotna proračunska shema vlaganj do leta 2035 sta povsem neustrezna.”
