“Piran nameravam zapreti za promet”

Za zdaj resnih protikandidatov nima. Kandidiral ne bo niti Boris Popovič. Peter Bossman si želi dobre protikandidate, da bo lahko pojasnil, zakaj je nekaj naredil, nečesa pa ne. Ob tem odločno zatrjuje, da ni podaljšana roka nikogar.

> Menda ste kar nekaj časa kolebali, ali se boste še enkrat podali v boj za mesto župana. Kaj vas je prepričalo, da vendarle kandidirate?

“Res sem razmišljal, da mogoče ne bi še enkrat kandidiral, a so me občanke in občani nagovorili, naj to storim. Pravijo, da so zadovoljni z mojim delom in da bi me želeli še naprej za krmilom občine. Mislim, da smo dobro delali in da imamo še nekaj projektov, ki bi jih želeli zaključiti.”

> Kateri so ti projekti?

“Nadaljevati moramo z ureditvijo podeželja, pred nami pa je tudi projekt za ureditev skladišč soli v Portorožu in območja na Fornačah. Potem je tu tudi Piran. Nikoli nisem skrival želje, da bi Piran popolnoma zaprli za promet.”

> Pa boste imeli dovolj poguma za to? Vsak, ki je poskusil kaj v tej smeri, je naletel na velik odpor domačinov.

“Vsak, ki pride v Piran, lahko ugotovi, da je velik problem, ko domačini in obiskovalci hodijo po cesti in morajo slalomirati med avtomobili. Vedno, ko za promet zapremo Punto, so obiskovalci, domačini in gostinci zelo zadovoljni. Če je bilo na začetku mojega mandata za to, da Piran zapremo za promet, mogoče le 30 odstotkov Pirančanov, zdaj vsak mesec ali celo vsak teden dobim poziv, da ga moramo zapreti. In mislim, da se zdaj že več kot polovica Pirančanov strinja, da je to nujno. Seveda pa bomo morali poskrbeti za logistiko, da bodo domačini imeli kje parkirati. In to bo glavni cilj v naslednjem mandatu.”

> Je zapiranje prometa v Piranu povezano z novo garažno hišo, ki je bila že napovedana?

“Tako je. Potrebovali bomo vsaj še eno garažno hišo.”

> Koliko pa je sploh verjetno, da vam bo uspelo z gradnjo?

“Na začetku mandata sem imel investitorja iz Italije, ki že ima garažno hišo v središču Trsta in ga je zanimala gradnja garažne hiša pri avtobusni postaji v Piranu. Smo tudi že začeli pogovore, a potem je prišlo do krize in problem je bil s kreditiranjem. Zdaj vemo, da gospodarstvo okreva, da bodo spet možnosti kreditiranja. Računam, da bomo v naslednjem letu ali dveh dobili investitorja.”

> Kaj pa lokacija?

“Mnenja so deljena. Imamo pa tri lokacije, in vse tri so realne. Prva je nasproti avtobusne postaje, druga je pri osnovni šoli, pod Oljčno potjo, in tretja je pod stadionom.”

> Če torej dobite še en mandat, boste zaprli promet v Piranu in zgradili garažno hišo?

“Tako je. Seveda s pomočjo zasebnega partnerja.”

> Kljub temu, da doslej niste imeli srečne roke pri javno-zasebnem partnerstvu in so veliki projekti obstali?

“Pri urejanju prometa in garažnih hiš je javno-zasebno partnerstvo skoraj nujno, saj lahko občina le tako vpliva na pogoje parkiranja in cene. Če bo cena previsoka, ne bo nihče parkiral v garažni hiši. Ta, ki je zgrajena na Fornačah, je v lasti banke. Dobili so italijanskega kupca, ki pa se za nakup ni odločil, ko smo mu povedali, da mesečni abonma stane 25 evrov. Mesečni abonma v njegovi garažni hiši v Italiji stane 250 evrov. A mi moramo skrbeti za naše občane.”

> Ocenjujete, da je vsaj 50 odstotkov Pirančanov pripravljenih, da bi zaprli mesto za promet. Vemo pa tudi, da se pri takih projektih oglasijo tudi nasprotniki, ki lahko skličejo referendum in ustavijo projekt.

“Upam, da se bo kmalu kaj spremenilo glede lokalnih referendumov, ker je zelo krivično, da glasna manjšina odloča za večino. Večini se zdijo nekatere stvari samoumevne in zato niti ne hodi na referendume. Nasprotniki so zato uspešni. Ampak verjamem, da bi glede prometa v Piranu na referendum prišli tudi zagovorniki in da bi prevladalo mnenje, da je mesto treba zapreti za promet.”

> Obtičalo je kar nekaj večjih projektov, ki ste jih obljubljali že v tem mandatu. Kaj je z Valeto, Kaštelom, središčem Lucije?

“Valeta se ni zaustavila. Odločili smo se, da bomo zdaj objavili razpis, na katerega se bodo lahko prijavile finančne institucije in bodo nato same odločale, kdo bo gradil zanje. Do zdaj smo objavljali gradbene razpise, kar je bilo zelo nehvaležno, saj imamo v Sloveniji le nekaj podjetij, ki so sposobna graditi in dobiti kredite.”

> Kaštel?

“Tudi ta projekt ni zamrl. A sem se odločil, da ne prižgemo zelene luči, dokler finančna konstrukcija ne bo popolnoma zaprta. Kolikor vem, jim je uspelo prodati tri ali štiri nadstropja, morajo pa prodati še dve. Najslabše bi bilo, da bi nekaj začeli graditi, potem pa bi med gradnjo projekt zastal zaradi pomanjkanja denarja in bi tam ostal okostnjak. Takrat bi mi vsi očitali, da nisem preveril, ali je investitor sposoben to zgraditi.”

> Kaj pa sodelovanje z Marino Portorož in urejanje središča Lucije?

“Pri tem projektu se zatika pri drugi stvari. Pri prvem branju je bil občinski podrobni prostorski načrt sicer sprejet, vendar je bilo kar nekaj pripomb, predvsem na število stanovanj. Z Marino oziroma bodočim investitorjem zdaj skušamo najti način, kako bi s tem projektom nadaljevali in obenem zmanjšali število stanovanj. Ne smemo pa pozabiti, da bi s tem projektom dobili nov zdravstveni dom, knjižnico, javne programe in podobno.”

> Ima Marina Portorož torej zaprto finančno konstrukcijo?

“Marina ima močnega investitorja oziroma dva, ki sta ta projekt sposobna izpeljati.”

> Na omenjenem območju občina zdaj ureja park. Ali na ta način kupujete volilne glasove in delate uslugo Marini?

“Park urejamo v dogovoru z Marino. Ocenil sem, da je treba tisto območje, ki je močno degradirano, še pred gradnjo vsaj nekoliko urediti. Park, ki ga urejamo, bo ostal tudi potem, ko bo projekt uresničen.”

> Bo drugo branje občinskega prostorskega načrta še pred jesenjo?

“Odvisno, koliko sej bomo imeli. Na majski seji ta točka ni predvidena.”

> Kaj pa razprava o podaljšanju delovnega časa za lokale?

“Komisija zaseda. To ni enostavna zadeva. Lokali, ki bi radi imeli glasbo do treh ali šestih zjutraj, morajo biti za to opremljeni. Bilo bi zelo neodgovorno od nas, če bi samo podaljšali urnik. Čeprav živimo v turističnem kraju, imajo domačini pravico do miru.”

> Boste odločitev sprejeli še pred sezono?

“Ne verjamem. Mogoče v drugi polovici sezone, če bi odlok po skrajšanem postopku sprejeli na julijski seji.”

> Pred nekaj dnevi so Hoteli Bernardin objavili prodajo svojih hotelov. Dejansko prodajajo tretjino Portoroža. Kako gledate na to? Kakšnega lastnika želite?

“Upam, da bodo hoteli dobili lastnike, katerih glavna dejavnost sta hotelirstvo in turizem. Žalostno je, da so v zadnjih 20 letih z našimi hoteli upravljala podjetja, ki s turizmom niso imela nič. Turistični delavci dobro vedo, da je pomembna tudi destinacija. Če bodo hotele kupili ljudje z izkušnjami v turizmu, to pozdravljam.”

> Računate, da vam bodo novi lastniki pomagali tudi pri gradnji igrišča za golf, ki vam ga nikakor ne uspe pridobiti?

“Vsekakor. Sedanji direktor hotela Kempinski Palace, ki ima izkušnje s hoteli v Švici, na vsaki javni obravnavi na glas pove, kaj pomeni golf igrišče za destinacijo. Če bi ustrezno povezali morje, hotele, letališče, soline, bi lahko v naše kraje privabili bistveno več turistov.”

> Postavitev lokala pri teniških igriščih je opozorila tudi na nemoč občine pri urejanju objektov in dejavnosti na zasebnih zemljiščih. Kako nameravate to reševati?

“Apeliram na državo. Če državni inšpektorji ne morejo delati, ker jih je premalo, bi bilo prav, da za ukrepanje pooblastijo občine. Mi smo v številnih primerih opozarjali na neskladja, a inšpekcija pravi, da nima časa ali pa zelo dolgo traja, preden karkoli ukrene. V Portorožu imamo, recimo, propadajoči hotel Virginia, ki je tudi zelo nevaren za okolico, saj se ruši, pa inšpekcija ne ukrepa.”

> Kaj bo z njim?

“Štirikrat ali petkrat smo pisali gradbeni inšpekciji, preden se je odzvala. Po ogledu je inšpektor dejal, da je objekt stabilen in da ni nevaren, čeprav ne vem, ali je sploh naročil statični pregled. Odredil je, naj se objekt ogradi, kar pa brezdomcev ne odvrne od tega, da bi se zadrževali v njem. Imeli smo tudi požar.”

> Razmišljate o kakem odloku, ki bi občini omogočil, da prisili lastnike, naj ukrepajo?

“Tako je, začeli smo pripravljati odlok. Poiskati moramo še ustrezne ukrepe.”

> Kaj pa pravi lastnik?

“Leto in pol nisva imela nobenega stika. Ponudili smo mu pomoč, a potem ga ni bilo več.”

> Vemo, da je osnovni zaplet v tem, da je lastnik želel objekt zgraditi v obstoječih gabaritih, občina pa vztraja pri nižji gradnji. Morda je tudi to razlog, da se ne loti sanacije?

“Prostorski akt res določa nižjo gradnjo, a sestava občinskega sveta je zdaj drugačna kot takrat, ko so sprejeli akt. Tudi prebivalci, ki so bili proti takratni gradnji, so mogoče spremenili mnenje. Lastnik bi moral pokazati več interesa, da želi rešiti ta problem. Kolikor vem, išče kupca in naj bi že imel nekaj interesentov, a je postavil previsoko ceno.”

> Vaš predhodnik Tomaž Gantar je priznal, da so mu zamerili, ker ni dovolil, da bi povišali objekte v središču Portoroža, ki jih je leta 2009 od Istrabenza kupil Grafist, čeprav so bili predvideni za rušenje. Boste vztrajali, da tam uredijo parkovne površine?

“Čisto realno gledano se bomo morali z lastnikom pogovoriti in sprejeti rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo. Iluzorno je pričakovati, da bo lastnik objekte porušil.”

> Bi torej sprejeli neko vmesno rešitev, ki bi predvidela parke in objekte, ki bi manj zapirali pogled na morje?

“To bi bilo mogoče že sprejemljivo.”

> Kaj pa selitev igralnice Adonis?

“To pa nikakor. Igralnica ne sodi tja in v Portorožu jih imamo že dovolj.”

> Očitajo vam, da ste podaljšana roka Vejsila Hota, sorodnika vaše podžupanje, sicer podjetnika, ki ima v lasti več portoroških lokalov, in drugih in da zato ne dovolite selitve Casinoja.

“To so stare zgodbe in mislim, da bodo pred volitvami ponovno oživele. Ko sem nastopil mandat, sem dokazal, da nisem podaljšana roka nikogar. Od tod tudi zamere nekaterih do mene, ker sem vsem dal jasno vedeti, da ne morejo vplivati name. Odkar sem župan, sem sprejel več kot 300 občanov, med njimi ni bilo Vejsila Hota. Nikoli me ni poklical, obiskal ali prosil za kakršnokoli uslugo.”

> Ste lahko bolj konkretni? Kdo je želel vplivati na vas?

“K meni je na primer prišel lastnik igralnega salona Adonis. Vprašal me je, ali lahko igralnico preselijo. Povedal sem mu, da bomo zadevo preučili. Ker niso bili zadovoljni z našo odločitvijo, so izsilili razpravo na občinskem svetu. Nimam nič proti, da je zadevo obravnaval občinski svet, saj je ta le potrdil našo odločitev, da selitev ne pride v poštev.”

> Prvi mandat ste osvojili ob podpori Sebastjana Jeretiča. Kaj je bil razlog za vajin razhod?

“To morate vprašati Jeretiča. Še danes ne vem, od kod zamere do mene in zakaj me je označil za marioneto. Če je bil razlog v tem, da sem bil kdaj po njegovem mnenju neposlušen, lahko povem le to, kar sem povedal že med kampanjo; da ne bom dovolil vpliva nase in da ne bom podaljšana roka nikogar.”

> O kandidaturi v Piranu je govoril tudi koprski župan Boris Popovič. Zakaj menite, da ga je zanimal Piran?

“Ker je Piran v dobrem stanju in ima velik potencial za razvoj.”

> Ampak to je lahko tudi očitek na vaš račun, da tega potenciala niste dovolj izkoristili.

“Pravzaprav je potencial zelo dobro izkoriščen. Turizem ni samo gradnja. Vlagali smo tudi v druge stvari, v zaledje, v Padno, Sv. Peter, Novo vas, Strunjan. Poleg tega smo se začeli osredotočati na občino Piran kot na destinacijo. Mislim, da občina ne prenese več betona. Nekateri menijo, da bi samo z gradnjo privabili tujce. Jaz pa menim, da lahko obiskovalce privabimo z majhnimi stvarmi. Da jim ponudimo vse: urejeno staro mesto Piran, zabavo v Portorožu in kulinarične, športne, rekreacijske dogodke v zaledju.”

> Veliko ste namenili socialnim projektom, ki jih mogoče ni toliko videti kot obnovljenih stavb. Mislite, da to ljudje prezrejo?

“Tisti, ki so deležni te pomoči, so zelo hvaležni. In velikokrat se mi zgodi, da me ljudje ustavijo na cesti in mi stisnejo roko, ker smo jim omogočili tople obroke. Ne bom pozabil, ko me je nekdo poklical, da bi mi plačal pijačo, in rekel, da bi pred časom, ko se je znašel v težavah, brez tega projekta jedel topel obrok le dvakrat na teden. Takih stvari širša javnost ne vidi, ampak ker sem zelo socialno usmerjen človek, sem si ob nastopu mandata zadal, da bomo pomagali ljudem. In to tudi počnemo.”

> Kako vse pomagate ljudem v stiski?

“S toplimi obroki pomagamo tako občanom kot gostincem. Ker plačujejo z boni, ni nobene stigme, ki bi je bili deležni v javni kuhinji. Organizirali smo tudi hišnega mojstra; ljudje kupijo material, mi pa jim zagotovimo izvajalca za dela. Pomagali smo pri ustanovitvi hiše za brezdomce, dali zemljišče, da sami skrbijo za vrt.”

> Kako je z vašo ambulanto? Se boste vrnili med paciente, če ne boste izvoljeni?

“Pričakujem, da bom izvoljen, zato o tem ne razmišljam. Zaradi obilice dela pa v ambulanti nisem več vsak teden, ampak kvečjemu enkrat na 10 ali 14 dni.”

> Je teže biti župan ali zdravnik?

“Zagotovo župan. Ko je človek bolan, si želi le to, da ga zdravnik ozdravi. Župan pa mora usklajevati ogromno različnih interesov. Vsak, ki mu enkrat rečeš ne, ti zameri, ne razume, da so določene stvari zunaj naše pristojnosti. Pozabijo, da če župan reče vedno ja, lahko konča tudi v zaporu.”

> Ko ste že pri zaporih županov ... Kakšno je vaše stališče do kandidatur obsojenih kandidatov?

“Naši zakoni to pač dovoljujejo. Moralno pa je nesprejemljivo. Žal imamo v Sloveniji drugačne vrednote kot v tujini. V tujini je dovolj že sum o kaznivem dejanju, da politik odstopi. To je drugačna politična kultura. Želim si, da bi bilo tudi v Sloveniji tako.”

TATJANA TANACKOVIČ HELENA RACE