Po petih desetletjih je spomin na rušilni majski potres še zelo živ

Spomin je po pol stoletja še vedno zelo živ. “Zgodilo se je v manj kot minuti tistega majskega večera, pripoveduje se pa o tem že 50 let. Kakšne štorije!” se glasi povabilo na današnji spominski večer v Volčah v organizaciji Lukatelc. In dejansko je tako. Vsak, ki je doživel potres, ima svojo resno in manj resno zgodbo. V jubilejnem letu ponovno z vso silo vrejo na plan.

Potresi z epicentrom med goro San Simeone in Huminom (tudi Gumin, italijansko Gemona, furlansko Glemone) severno od Vidma, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli grozljive posledice tudi v severozahodni Sloveniji, predvsem v Posočju, zlasti v Breginjskem kotu na Kobariškem ter Serpenici in Žagi na Bovškem. Na srečo pri nas smrtnih žrtev ni bilo (domnevno naj bi bila posredno samo ena), nastala pa je ogromna gmotna škoda. Glavni sunek 6. maja ob 21. uri je imel magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, 15. septembra ob 9. uri in 21 minut pa 5,9. Šibkejši sunek tik pred močnejšim 6. maja je najbrž rešil veliko življenj, saj so ljudje že bežali iz hiš. Globina žarišča je bila med 10 in 15 kilometrov. Potres so čutili prebivalci več držav s skupno površino približno milijon kvaratnih metrov, polmer občutljivosti je znašal 570 kilometrov. Zaznali so ga v Švici, Avstriji, južni Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, južni Poljski, jugozahodni Madžarski in severozahodni Hrvaški in seveda po vsej Sloveniji.