Podnebne spremembe se ne ozirajo na državne meje
V spominu najbrž bolj od pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ostaja Kjotski sporazum, ki je začel veljati pred 12 leti.
Leta 2005 je Kjotski sporazum sprejelo 141 držav z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in ustavitve segrevanja ozračja. A njegov neuspeh se je pravzaprav skrival v podobnih razlogih, kot jih danes omenja ameriški predsednik Donald Trump. H Kjotskemu sporazumu so se namreč zavezale le najrazvitejše države, ki so prispevale enajst odstotkov vseh emisij na Zemlji, ne pa tudi največje svetovne onesnaževalke - poleg ZDA še Kitajska, Indija in Brazilija. Slednje so namreč ocenile, da bi tak sporazum povzročil resno škodo njihovemu gospodarstvu in ogrozil njihovo rast. Tudi zato je iz neuspelega Kjotskega zrasel nov mednarodni podnebni sporazum, podpisan ob lanskem dnevu Zemlje, 22. aprila. Posvojilo ga je 194 držav, z njim pa naj bi omejili dvig povprečne svetovne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.