Poljaki stavijo na vetrno energijo
Ko na Poljskem zapiha, se Poljaki ne pritožujejo zgolj nad mrazom in razmršenimi lasmi, pač pa v vetru vidijo predvsem energetske priložnosti. S premogom bogata država, katere glavni vir energije so večinoma termoelektrarne, mora namreč izpolniti odločne zahteve Evropske unije in v naslednjem desetletju skoraj sedmino elektrike pridobiti iz obnovljivih virov energije. Veter je Poljakom pri tem v pomoč, saj so v preteklih letih po državi posejali številna vetrna polja in vetrne turbine. V prihodnjih letih pa nameravajo vetrnice postaviti tudi na morju.
Statistika izpred štirih let je pokazala, da je šestnajst milijonov poljskih odjemalcev električne energije - država ima sicer prek 38 milijonov prebivalcev - porabilo 154 teravatnih ur električne energije, izvozili pa so jo za 5,4 teravatnih ur. Glavni energent za pridobivanje električne energije je premog, iz katerega dobijo kar 95 odstotkov energije, saj ima država kar 30 rudnikov premoga in več kot 100.000 zaposlenih v tej panogi.
V Sloveniji je delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci leta 2000 znašal 9,2 odstotka primarne energije in se povečuje. Medtem ko Poljaki pridno izkoriščajo veter za vetrno energijo, pa v Sloveniji največji delež OVE predstavljajo lesna biomasa in hidroelektrarne, sledita pa geotermalna in sončna energija. Vetrne energije izkoriščamo malo, postavljenih je le nekaj manjših vetrnic. V EU ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledita ji Španija in Danska. Prav toliko vetrnega potenciala kot Nemčija ima tudi Poljska, zato je ena izmed privlačnejših lokacij za vlaganje v razvoj industrije vetrne energije.
Vendar morajo Poljaki, tako kot ostali Evropejci, zaradi podnebnih sprememb upoštevati in se prilagoditi pravilom Evropske unije. Do leta 2016 morajo zmanjšati porabo električne energije in energetskih izgub za devet odstotkov. Po direktivi EU pa mora Poljska do leta 2020 iz obnovljivih virov pridobiti petnajst odstotkov električne energije. Še leta 2008 je bil ta delež zgolj polovičen, saj je država iz obnovljivih virov pridelala le dobrih sedem odstotkov elektrike.
Moč vetra
Ker ima država, kot se radi slikovito izrazijo Poljaki, dober vetrni potencial - na odprtem veter na višini 50 metrov v povprečju piha z močjo 5,5 do sedem metrov na sekundo - so se Poljaki odločili, da bodo za pridobivanje elektrike izkoriščali tudi moč vetra. Prvi vetrni turbini so v sodelovanju z dansko vlado in tudi ob njeni finančni pomoči postavili že leta 1990 blizu Gdanska. Štiri leta pozneje pa pa je poljska družba Nowomag tudi pričela proizvajati poljske vetrne turbine.
V zadnjem desetletju se je število vetrnih polj na Poljskem povečalo za kar 166-krat. Po podatkih Energy Regulatory Authority (Ure) je kapaciteta vetrnih elektrarn na Poljskem ob koncu leta 2010 znašala 1096 megavatov, po državi pa je bilo posejanih 378 licenčnih vetrnih farm.
Vetrnice tudi na morju
H gosti posejanosti vetrnih elektrarn je prispevala tudi regulativa poljske vlade, ki dobaviteljem energije predpisuje, da morajo imeti v svojem portfelju določen delež elektrike iz obnovljivih virov. Ta delež narašča, saj je leta 2010 znašal 10,4 odstotka, prihodnje leto pa se bo povzpel na skoraj 13 odstotkov. Tako morajo eletropodjetja kupovati elektriko od proizvajalcev, ki jo proizvajajo iz obnovljivih virov in imajo tako imenovane zelene certifikate, katerih cena se oblikuje na borzi. Če tega ne storijo in energijo proizvajajo le iz fosilnih goriv, morajo plačati kazen, ki je višja od cene zelenih certifikatov.
Vetrna energija bo po napovedih strokovnjakov naraščajoča panoga pridobivanja električne energije tudi v prihodnje. Poljsko združenje za vetrno energijo (Polish Wind Energy Association) namreč napoveduje, da bo Poljska do leta 2020 s pomočjo vetrne energije ustvarila energetski potencial s trinajstimi gigavati instalirane moči.
Vetrnih polj pa ne bodo postavljali le na kopnem, pač pa jih že načrtujejo tudi na morju. V tako imenovano offshore oziroma morsko vetrno energijo na Baltskem morju naj bi Poljska v prihodnjih osmih letih vložila več kot 3,5 milijarde evrov, vetrne elektrarne pa naj bi zagotavljale 1000 megavatov električne energije. Zanimanje za projekt je po poročanju poljskih medijev veliko, saj naj bi gradnja vetrnic na morju pritegnila že več kot 50 potencialnih naložbenikov, tako domačih kot tujih. Po načrtih naj bi na morje postavili vsaj pet vetrnih polj, s katerimi bi zagotovili toliko električne energije, kolikor jo Poljaki pridobivajo iz jedrske elektrarne Ignalina v sosednji Litvi. Prvo vetrno elektrarno na morju pa naj bi postavili leta 2018.
Evropski evri
Uspešna širitev vetrne energije na Poljskem pa ni le posledica dobrega vetrnega potenciala. Iznajdljivi Poljaki so namreč zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Tudi tistih, ki jih vlagajo v okolje. Za obdobje med leti 2007 in 2013 je Poljska iz EU izčrpala 67 milijard evrov. Dobrih 40 odstotkov tega denarja je država namenila gradnji infrastrukture in okolju. Tako je v razvoj obnovljivih virov za industrijsko uporabo vložila več kot 1,7 milijarde evrov.
Poleg evropskih evrov pa Poljska tudi učinkovito privablja zasebne naložbenike, denimo z oblikami prostovoljnega programa za posojila. Da bi olajšala naložbe v vetrne elektrarne, je poljska vlada pripravljena zmanjšati tudi število dovoljenj, ukiniti del birokratskih ovir in liberalizirati predpise.
Vetrnice ali Natura
Kljub dobrim napovedim se tudi Poljska pri gradnji vetrne energije srečuje s številnimi težavami in ovirami. Tudi v tej državi, podobno kot v Sloveniji, so nekatere površine ujete in zaščitene v Naturi 2000. V Naturi je tako lociranih kar šest odstotkov poljskih površin z najboljšimi vetrnimi razmerami.
Poljaki imajo težave tudi z razvojem električnega omrežja. Veliko zastarelega omrežja bi morali menjati. Vzpostaviti pa bi morali tudi učinkovit mehanizem, ki bi operaterje električne energije zavezal, da bi vlagali tudi v večjo varnost električnega sistema.
Bodoče naložbenike prej odvrne kot pritegne tudi davek na nepremičnine, saj ga nekatere občine na Poljskem še vedno zaračunajo na podlagi celotne vrednosti vetrne elektrarne.
Z omejitvami, predvsem naravovarstvenimi, se bodo v prihodnje srečevali tudi graditelji vetrnih elektrarn na morju.
TINA M. VALENČIČ
