“Posameznik ima silovito moč, mora jo pridobiti in ohranjati”

> Nekoliko paradoksalno je, da živimo v času in kraju, ko ni vojne, ko ima večina ljudi udobje in zavetje, hkrati pa nas nenehno preganjajo negativna čustva, strah, tesnoba. V tej sodobni potrošniški družbi ne najdemo zdravila, ne najdemo odgovora na naše potrebe, pričakovanja. Kaj se dogaja sodobnemu zahodnjaškemu človeku in kje je morda duhovni odgovor na te dileme?

“To je zelo aktualno in živo vprašanje. Odgovor je seveda večplasten. In kljub temu, da je svet velika globalna vas, ni resničen povsod. Kar velja za Evropo, ne bo nujno veljalo tudi za Južno Ameriko, Afriko ali Kitajsko. Težko je najti skupni odgovor za vse človeštvo, saj smo si po eni strani zelo blizu, po drugi strani pa so med nami velikanske razlike. Del izvora mnogih naših težav vidim v tem, da se je ravnotežje med družinskim in javnim življenjem nekoliko prevesilo na stran javnega. Naše težišče se je premaknilo. Svetopisemski modrec Sirah pravi, da so 'glavna skrb za življenje voda in kruh in obleka in hiša'. Prejšnja različica Svetega pisma je prevajala dobesedno 'hiša, kamor skriješ svojo nagoto'. Naš profesor Černilogar, ki je nazadnje prevajal Siriha, pa se je odločil za formulacijo 'hiša, kamor se umakneš pred javnostjo.' Sodobnemu človeku manjka zatočišča. V tej civilizaciji se počutimo na prepihu, izpostavljeni. V starih časih, ki jih v marsičem bolj slutimo, kot da bi jih v resnici poznali, je bila družina vir miru in varnosti, ne samo, dokler je bil človek otrok, ampak tudi v odraslosti. Ljudje so več kot pol življenja preživeli na varnem, med svojimi najdražjimi. Ko se življenje seli iz hiše, družine, tudi razširjene družine, na trg, na tržnico, v javnost, pa je to seveda napor, velikanski napor, ki počasi razjeda človeka. Sodobni človek torej potrebuje zatočišče, kraj miru.”