“Postsocialistična Slovenija je bila narejena po Breivikovem okusu”
Dr. Vlasta Jalušič je doktorica političnih ved, ustanoviteljica in nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, kjer zdaj dela kot raziskovalka. Na Fakulteti za management v Kopru poučuje politično teorijo, raziskuje rasizem, nacionalizem ... Četudi ravno dopustuje, prek spleta odgovori na nekaj vprašanj o nedavnih krvavih dogodkih na Norveškem, ki Sloveniji ni tako daleč, kakor se morda zdi ...
> Ob novici o eksploziji bombe v središču Osla je večina pomislila na napad islamskih teroristov, kasneje pa se je izkazalo, da gre za dejanje človeka, ki med drugim nasprotuje prav islamskim priseljencem. Smo se z napačnim predvidevanjem ujeli v past lastnih predsodkov in indoktrinacije?
“Če rečemo 'večina' ali 'smo', imamo problem. Gre za to, da so nekateri vodilni zahodni mediji pohiteli s tovrstno oceno, še preden so zares poznali kakršna koli dejstva. Drugi so jim brez pomisleka sledili. Denimo New York Times, ki je oceno ohranil v poročilih še potem, ko je že bilo znano, da gre najverjetneje za 'domačega', norveškega množičnega morilca. Že samo to govori o globalnih okoliščinah, v katerih se je omenjeni množični zločin zgodil. Kaže tudi na to, da mediji delujejo kot indoktrinatorji, da proizvajajo predsodke in ljudi navajajo na to, da ne mislijo, oziroma da dejstva potlačijo v drugi plan. Tako smo se premaknili v čisto propagando, kar je najočitneje pokazal že 'škandal' z Murdochovimi mediji. V tem smo že zelo globoko. Lahko bi rekla, da se dejstvena podlaga politik konstantno spodnaša. Pri tem odločilno pomaga današnja globalna forma zahodnega rasizma, ki je 'oplemenitena' z močnim antiislamizmom. Pravzaprav je antiislamizem njegov ključni element, služi pa mehaniki interpretacije, ki vedno najde krivdo in odgovornost v 'drugih'. Kar koli se zgodi, zmeraj bodo krivi drugi, islam, Al Kaida. Sama to imenujem sindrom organizirane nedolžnosti. Ko se to zgodi, ko pride do takšne fiksacije, potem je to nedvomni znak, da je 'z nami' nekaj radikalno narobe.”
> Masaker na Norveškem ni plod nenadnega besa, marveč skrben, premišljen, hladno izpeljan projekt, ki ga napadalec ne obžaluje, ampak celo napoveduje nove tovrstne napade ...
“Točno tako: je matematično, logično eksaktno postavljeno in natančno izpeljano dejanje, ki je plod visoko sofisticiranega zahodnega uma, tehnologij, znanj in vednosti, strok in strokovnosti, po katerih je bilo mogoče seči v tem primeru, od kemije, logistike do matematike in psihološke priprave na eksekucijo. Morilec je dobro vedel, da se mu bo ubijanje upiralo, in se je na to psihološko pripravil, denimo s poslušanjem določene, zelo popularne glasbe z veliko patosa. Tu ne vidim na delu nobenega slepega sovraštva, šlo je, nasprotno, za eksemplarično dejanje oziroma za tipičen politicid. Nekateri mediji pri nas, denimo Kanal A, ki v svojih poročilih tudi sicer uporablja izjemno problematičen jezik, govorijo o pošasti, s čimer onemogočajo razumevanje tega, kar se je zgodilo. Seveda je krasna tolažba, če verjamemo, da je bil morilec nor ali pa da je pošast, poosebljeno zlo, 'svetlolasi hudič', kot so ga imenovali nekateri zahodni analitiki. Pri tem že sama oznaka 'svetlolasi hudič' kaže na vzorec rezoniranja: hudič je 'temen', temnolas, a tokrat se je pojavil v 'svetlolasi' preobleki. Po moje ne gre niti za norca niti za hudiča. Tisto, kar je lahko noro in predstavlja norost današnje družbe, je ravno njegovo dosledno kalkulativno ravnanje - gre za vzorec, ki je dominanten tako v znanosti kot v politiki današnjih zahodnih družb. Funkcionira kot sistem vzrokov in posledic, domnevnih 'objektivnih zakonitosti' družbe - v katerih odgovornost posameznika kot političnega bitja izgine. Kot vzrok je bil v tem primeru deklariran multikulturalizem, 'logična' posledica pa je Breivikovo dejanje. Morilec se sklicuje na 'objektivne' zakone, katerih izvrševalec je. Dejanje ni bilo uperjeno proti 'konkretnim' ljudem, dejanje je 'moral' storiti, in žal mu je, da je ubil te in te konkretne ljudi. Ali tega ne trdijo tudi snovalci globalne vojne proti terorju? Dejanski problem, ki ga imamo, je to zločinčevo rezoniranje, ki je splošno: torej logika 'objektivnih zakonov družbe', ki ljudi reši pred odgovornostjo za dejanja. S tem se moramo spopasti. Prav zato ne gre za to, da samo Breivik rezonira na ta način - tudi mediji so se znašli znotraj tega horizonta in ga perpetuirajo.”
> Je Breivikovo dejanje mogoče videti kot grozljivo, a logično udejanjenje lanske izjave Angele Merkel o propadlem poskusu multikulturne družbe?
“Ne vidim nobene povezave s to preveč in napačno citirano izjavo Angele Merkel. Če greste natančno poslušat, kaj je rekla, in ne argumentirate z iztrganimi citati, potem vidite, da Angela Merkel govori o dejanskem problemu napačnega pristopa 'gastarbajterjem', ki so dolgo ostajali na družbenem robu, niso postali državljani (ker so v Nemčiji politiki menili, da se bodo vrnili domov), in ga naslavlja s popularnim imenom multikulturalizem. Res pa je, da ko definiramo problem kot multikulturalizem (in ne, ko rečemo, 'ist gescheitert' - kot Angela Merkel), pademo na Breivikovo 'finto' rezoniranja vzrok-posledica. Namesto da se ukvarjamo s tem, kaj so dejanske osnove Breivekovega dejanja, se tudi mi koncentriramo na 'problem' priseljencev. S tem perpetuiramo 'logično' sliko sveta, na katero se sklicuje. In zdaj vsi govorijo o 'nerešenem problemu priseljencev' in o napačni strpnosti do nestrpnosti, o kateri smo sredi devetdesetih v Sloveniji govorili na Mirovnem inštitutu. Čez to strpnost do nestrpnosti smo se premaknili že zdavnaj. Danes niso problem ekstremisti, ampak dejstvo, da je politična sredina na zahodu privzela rasistično-antiislamistični pogled na svet. Ta pogled omogoča razpravo, ki govori o 'nas' in 'njih'. Včeraj je vodja novic na Kanalu A govoril o 'naših ljudeh' v Avstriji - to je slovenska manjšina. Ti 'naši ljudje' pa so avstrijski državljani! Ta plemenski nacionalizem, ki ima rasno osnovo, je dejanski problem, s katerim se moramo spopasti. Ne pa govoričiti o kulturi na tistem mestu, kjer bi bilo treba govoriti o politiki. Seveda je problem multikulturalizem, če ga promoviramo kot posebno politiko rasne obravnave in delitve na medsebojno ločene 'etnične' skupine, ki naj same rešujejo 'svoje' probleme! Pri tem pa pozabimo na vse druge forme diskriminacije, ki se z njimi v skupinah in preko skupin križajo in imajo drugačne, ne pa etnične ali rasne osnove. Tako se rasna družba ustvarja in ne preprečuje. Tako ne moremo priti niti do socialne enakosti, da o politični sploh ne govorim.”
> Breivik je v manifestu pohvalil Slovenijo, češ da je bila pri nas “multikulturnostna propaganda pranja možganov” najmanj uspešna. Je njegova ocena pravilna?
“Postsocialistična Slovenija je bila narejena po Breivikovem okusu, tu ni nobenega dvoma. Če nam to morebiti ni všeč, to ne zadeva njegovega mnenja in ne 'objektivnosti', pač pa kaže na našo zadržanost do te slike, nad katero se lahko zgrozimo. Tudi primerjalno je pravilna, saj je Slovenija - kar se tiče političnih ekstremistov - izjemno razvita. Le da je tukaj ekstremizem dobesedno ne-ekstremen, postal je mainstream, preselil se je v center. Ekstremisti so normalno nenehno v parlamentu in so postali del nosilne politične kulture v Sloveniji. Izbris, ki je bil dokazano načrtovano in premišljeno dejanje politične elite, se brez tega ne bi mogel zgoditi.”
> Kdo najbolj spodbuja tovrstno mišljenje in nasilje: politika, mediji, splet …? Kako ukrepati?
“Spodbujanje tovrstnega nemišljenja je sistematsko in je del družinske vzgoje in šolskega sistema od vrtca do podiplomskega študija. V njegovem ozadju so seveda politične strukture in v tem smislu smo soočeni s strukturnim in sistemskim vprašanjem. Gre dobesedno za poučevanje, ne samo za toleriranje neenakosti: ljudje več ne verjamejo v temeljno človeško enakost, ki je predpostavka vsake politike in demokratične javne razprave. Eden od analitikov Breivikovega dejanja je dejal, da temeljni problem, ki se ga je treba lotiti, niso multikulturalizem in priseljenci. Problem sta neoliberalizem in neenakost, ki jo ta spodbuja. Če torej obrnem, potem je moč reči takole: ukrepanje je lahko ustrezno predvsem kot vztrajanje pri strogi enakosti vseh ljudi kot temeljni vrednoti in pri demokraciji. In pri vračanju razprave na to polje. Če prav razumem, je to tisto, kar je odgovor trenutnih oblasti na Norveškem. A o tem bo možno razsojati šele z neke distance, saj je treba počakati, da bi videli, kaj se bo dejansko zgodilo. V tem smislu je treba posebej kritično obdelati tudi vprašanje 'kako je mogoče, da se je to zgodilo nam'. Tudi če je Norveška najbolj 'odprta' družba, ni izjema glede duha časa - vpletena je v celo posttotalitarno globalno zgodbo proizvodnje temeljnih neenakosti. Ni slučajno, da je Breivikov vzornik Radovan Karadžić, ki je trdil, da Srbi ne morejo živeti skupaj z Muslimani.”
ANDRAŽ GOMBAČ
