Pozor, nekorektno!
Knjiga, ki jo držite v rokah, ne bo nikoli vaša najljubša, piše v opozorilu na zavihku Poezije za avtomehanike. Da “takšnega sranja še nikoli ni bilo mogoče kupiti v knjigarni”, še preberemo. Neusmiljena samoironija, divji humor in kratkočasna politična nekorektnost so tudi sicer zaščitni znaki pesnika Blaža Iršiča.
Leta 1983 v Novem mestu rojeni Blaž Iršič je že pred štirimi leti objavil pesniški prvenec, v komaj 50 izvodih natisnjeno zbirko Ni moglo trajati, pri LUD Literatura izdana Poezija za avtomehanike pa prinaša celovitejši prerez njegovega ustvarjanja. Zbirko, ki jo avtor posveča očetu Davorinu, odprejo daljše pesmi “brez repa in glave” v prostem verzu, po katerih mrgoli odštekanih referenc na našo stvarnost, domačo in svetovno: nastopijo vsi mogoči od Billa Gatesa do Slavoja Žižka ... in kajpada sam Blaž Iršič, ki v eni od pesmi proslavlja smrt Jörga Haiderja. Da, to je divja, neobrzdana poezija, ki se z ostrim humorjem in brutalno nekorektnostjo upira današnji zlagani, nasilno polikani družbi.
Še boljše so kratke pesmi v osrčju zbirke, zgoščene domislice, tudi aforizmi. Prva definicija Slovenije: “Ena vojna, / ena zmaga.” Druga definicija Slovenije: “Dva milijona ljudi in en slon.” Zbirko sklenejo spet daljše pesmi, tokrat bolj refleksivne, kajpada na Iršičev način, pa tudi erotične. “Poznal sem tvoj smeh,” piše pesnik, “sedaj pa sem le baterija, ki ne paše v tvoj vibrator.”
Knjiga ima 106 strani in stane 19 evrov. AG