Predsednik Mednarodnega združenja za estetiko, v Kopru o popartu
Ko je človek škatle pralnega praška Brillo videl v trgovini, ga ni presunilo, povsem drugače pa se je odzval, ko jih je uzrl na piedestalu umetnosti. O popartu in megleni meji med umetnostjo in neumetnostjo je v ponedeljek na Fakulteti za humanistične študije v Kopru predaval dr. Curtis L. Carter. Predsednik Mednarodnega združenja za estetiko se je pri nas udeležil tradicionalnega kolokvija za estetiko, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za estetiko.
> Popart se osredotoča na površino. Kako globok pa je sam?
“Globok je toliko, kolikor je globoka podoba, ki jo opazuje. Če imata Marshall McLuhan in Walter Benjamin prav, živimo v dobi podobe, v dobi simulacije, konstruirane, medijske resničnosti. Sicer pa se globina spreminja od umetnika do umetnika.”
> Vzemiva najslavnejšega.
“To je Andy Warhol.”
> Zakaj je najslavnejši? Je tudi najboljši?
“Je eden najboljših, prav gotovo. Tudi Roy Lichtenstein je odličen in najbrž še boljši od Warhola, če govoriva o intelektualni globini. Ob njiju bi omenil še Jasperja Johnsa. Tile trije so na vrhu. Warhol je najslavnejši, ker je bil zelo ploden in izjemno dojemljiv. Poigraval se je s površjem, a je videl bistvo, zaznal pomen pod površjem. On sam nikoli ne bi dejal, da njegove slike Marilyn Monroe izžarevajo tragičnost in žalost - to je raje pokazal! Pretvarjal se je, da ni tako bister, kakor je bil v resnici. To je bilo njegovo orožje. Govoril je tudi, da ne moremo govoriti o izvirnosti, da izvirnost sploh ne obstaja.”
> Govoril je tudi, da so njegova dela brez globine, obenem pa je bil družbeno angažiran, upodabljal je električni stol …
“Res je, in nikoli ne bi priznal niti komentiranja družbe, čeprav je s svojim delom počel prav to. S podobami električnih stolov, avtomobilskih nesreč in podobnega je prikazoval človekovo tragičnost. Poudarjam: ni govoril o njej, ampak jo prikazoval. Zato ga imam za misleca podob in ne misleca besed. In še en odgovor na vprašanje, zakaj je najslavnejši: njegova vizija je najširša. Ukvarjal se je s širšo paleto tem kakor drugi, z vsem, kar je ocenil za pomembno. Ob tem ni prezrl običajnih ljudi. Ko je ameriški predsednik Roosevelt angleški kraljici na pikniku postregel s hot dogom, je Warhol dejal, da je to čudovito: hot dog, ki ga dobi kraljica, je prav tak, kakršnega dobi revež! In enako je s filmi, televizijskimi oddajami ...”
> Kako živ je Warhol danes?
“Zelo! O njem pišejo na stotine, tisoče knjig. Odprite katerokoli umetnostno revijo, pa boste brali zgodbo o njem.”
ANDRAŽ GOMBAČ
Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
