Prenova Cerkve kot moralna kategorija

Slovenski katolicizem je nehvaležna tema, saj je izpostavljen le dvema skrajnostma: ali omalovaževalnemu in sovražnemu govoru neduhovno usmerjenih avtorjev ali pristranskemu in nekritičnemu pogledu katoliških avtorjev. Težko se je ob tem opredeliti, katera od obeh drž povzroča večjo škodo. Prav zato pomeni nova knjiga Petra Kovačiča Peršina poseben izziv in vsekakor tudi izkazuje poseben pogum, saj je napisana v času in okoliščinah, ki odprtemu, svobodnemu pogledu niso posebej naklonjene. Še posebej je drzen sam naslov knjige - Duh inkvizicije, ki pa ne aludira le na katolištvo, temveč na nasilje sploh, ki se rojeva iz vsakega totalitarizma oziroma iz negacije osebne svobode. Ali povedano z avtorjevimi besedami iz uvoda v knjigo O namenu te knjige: “Duh slovenske permanentne inkvizicije je ideološka ozkost, ki ne prenese širine duha. Hoče ohranjati monolitnost mišljenja in delovanja, ker živi v nenehnem strahu, da bo izgubila moč za lastno obrambo. Zato je poglavitna zahteva vsake totalitarne institucije v tem, da se ji moraš brezpogojno podrediti v mišljenju in ravnanju. Izničiti svojo osebnost! Toda človek je toliko svoboden, kolikor se ne pusti posrkati družbeni vlogi, ki mu jo institucije ponujajo. Oporečništvo izvira od tu.” In dalje: “Nedvomno sta pokončna drža in kritičnost vir konfliktnosti v slovenskem katoliškem in družbenem prostoru. Toda v tej netolerantnosti je tudi vzrok okostenelosti tega okolja in njegovega zadušljivega ozračja.”