“Prepričan sem, da nas ne ogrožajo”

Tako sem se kot zdravnik pro bono ambulante v Kopru, ki obravnava v precejšnji meri tudi tuje državljane brez zdravstvenega zavarovanja in ljudi z roba družbe, odločil sodelovati. Povezal sem se s predstavnikom MZ za pomoč v begunskem centru v Brežicah, nato pa prejel ponudbo za odhod z ekipo Rdečega križa, ki v zadnjem tednu vsak dan tam pomaga pri nujni pomoči migrantom, s tem da se izmenjujejo ekipe iz Kopra, Izole, Pirana in Sežane. Z zelo prizadevno in učinkovito ekipo RK Koper (skupaj nas je bilo devet - poln večji kombi) smo bili na delovišču - centru ob Policijski postaji (PP) Brežice v sredo od 8. do 21. ure. Sam sem delal v zasilni, vendar kar dobro urejeni in opremljeni ambulanti v prostorih PP Brežice, bolničarji in medicinski tehniki RK Koper pa v dveh kontejnerjih v bližini. Ogledal sem si tudi preostali dve lokaciji v Brežicah oziroma Dobovi. Vtisi so seveda močni in tudi težki. Že znani prizori: vsi migranti so bili v nekakšnih ogradah, večinoma pod milim nebom, kjer so čakali na nadaljnje premike. Kako bo, ko bo začelo deževati in se bo spet ohladilo? Družine z otroki - teh je zelo veliko - mirno, v Dobovi, kjer je bilo videti veliko mladih moških, pa protesti, kričanje, valovanje nestrpne množice, ki se je umirila po grozečem nastopu polno opremljenih policistov. Popoldne so tam nekoga zabodli v hrbet, menda brez hujših poškodb. Dela dopoldne nismo imeli veliko - tudi zdravnikov nas je bilo dovolj; proti večeru pa veliko otrok, podhlajenih z bolečim grlom in kašljem, pa z drisko in bruhanjem.

Odnos do migrantov - z izjemo otrok in žensk - temelji na strogosti, kot da nas ne vem kako ogrožajo. Prepričan sem, da nas ti ljudje ne ogrožajo, saj želijo le čim prej v Nemčijo in nekatere druge države. Zdi se, da jih naša uradna politika obravnava kot sovražnike. Gre za humanitarni in ne varnostni problem. V vsaki naši vasi je ob veselicah velik šotor, pa nismo bili sposobni, ko smo imeli mesec dni časa, pripraviti drugačnih centrov za te ljudi. Ne moremo biti zadovoljni z vodenjem teh zadev na vrhu.

Priznanje velja predvsem policistom, ki so ob tem najbolj na udaru, saj migranti svojo jezo zaradi res težkih razmer najprej izrazijo na njih. Prav tako raznim prostovoljskim organizacijam. Madžari imajo svoj šotor s poljsko bolnišnico, tu so slovaški in drugi zdravniki, tudi Zdravniki brez meja. Tudi tujcem se moramo zahvaliti, da zadeve kolikor toliko delujejo.