Pri zanikanem povedku hitro zdrsnemo v napako

Kdo ga je tega učil, kje je hodil na tečaj požarne varnosti ali na gasilsko šolo, neukež dobrodelni, da tako natančno in pravočasno pogasi goreče rastje? A to ljubko zgodbo vam, prijateljice in prijatelji čim boljšega jezika, oživljam le zato, da si zaželimo: oh kako lepo bi nam bilo, ko bi tudi mi imeli tako pametnega teptača, ki bi ob sleherni napaki urno stekel na pomoč in govornikom, novinarjem, TV-voditeljem in drugim dopovedal, kaj je prav in kaj narobe v njihovem jeziku, še preden se napake razbohotijo v požar.

Da ne bi pisali in govorili takih bralce odganjajočih nebodijihtreba, na kakršne me je pred časom opozoril “vaš zvesti bralec Feri iz Kranja”, kot se je predstavil, njegovo ime pa priča, da je morda primorske gore list. Prepisal si jih je iz časopisov in jih zgostil v stroga vprašanja: Zakaj pišejo o človeku kot skrivnostnemu bitju? Zakaj ne ločijo pridevnikov oteževalen in obteževalen? Zakaj ne razlikujejo pridevnikov nedvomen in nedvoumen? Zakaj so zapisali, da sta Pahor in njegova stranka žrtveni jagnji?

Razmislimo na kratko o Ferijevih zakajih.

>Zakaj pišejo o človeku kot skrivnostnemu bitju? Prav je seveda le: kot o skrivnostnem bitju. Končnico -u imamo pri pridevnikih v ednini le v dajalniku, ne pa v mestniku. Res pa je, da imajo živi govori Gorenjske in ljubljanskega kotla tudi v mestniku končnico -u. In od tod prodira v knjižni jezik, kamor ji je prepovedan vstop. To si moramo zapomniti in amen.

>Zakaj ne ločijo pridevnikov oteževalen in obteževalen? Razlika v pomenu teh dveh pridevnikov nam bo jasna, če si pokličemo v pomoč glagola: oteževati (povzročiti, da je nekaj težje) in obteževati (postaviti na list utež, da ga veter ne odpihne).

>Zakaj ne razlikujejo pridevnikov nedvomen in nedvoumen? V pridevniku nedvomen se skriva samostalnik dvom, ki je nastal iz besede dvoum (dva uma, dva pomena, dve razlagi). Pridevnik nedvoumen pa izhaja iz glagola dvoúmiti (na dva načina úmiti, razlagati). Če ga zanikamo (ne dvoumiti), lahko iz njega izpeljemo pridevnik nedvoumen (se ne da razlagati na dva načina).

>Zakaj so zapisali, da sta Pahor in njegova stranka žrtveni jagnji? Prav je seveda: sta žrtveni jagnjeti, še bolje pa: sta žrtveno jagnje. Ta napaka je nastala, ker je jagnje srednjega spola, večino samostalnikov srednjega spola pa sklanjamo kot mesto (dve mesti) ali polje (dve polji). Torej tudi: dve jagnji. Toda samostalnik jagnje se pravilno sklanja le tako, da ga podaljšamo s pripono -et-: jagnje, jagnjeta, dve jagnjeti.

Težje pa bi tak teptač jezikovnih napak javno govorečim in pišočim dopovedal, da morajo pri zanikanem povedku predmet iz tožilnika prestaviti v rodilnik (na primer: svobodo že imamo, kruha nimamo). In sicer zato, ker zahodnoevropski jeziki, ki so vplivali (zlasti na zahodno) slovenščino, ne poznajo takega rodilnika namesto tožilnika. Italijani rečejo: io non ho pane (nimam kruh); Angleži prav tako: I don't have bread (nimam kruh); Nemci pa: ich habe kein Brot (imam noben kruh). Samo Slovani in z njimi mi Slovenci povečini pravimo: nimam kruha.

Množico primerov napačne rabe tožilnika namesto rodilnika mi je zadnje tedne iz javnih občil nabrala nedavno upokojena profesorica angleščine Darica Majer Leban iz Nove Gorice, ki o sebi pravi: “Od vseh jezikov imam najraje slovenščino, čeprav sem učila angleščino. Dijakom sem vselej poudarjala, kako pomembno je, da ohranjamo materni jezik, kajti 'jezik je dom' (Danilo Lokar). Prav tako sem jih opozarjala, kako z uporabo angleških besed kažemo svojo pripravljenost, da se podredimo tujemu in s tem zanikamo vrednost svojega. Strahotno me motijo poimenovanja trgovin, gostiln, športnih dejavnosti in prireditev (pa še veliko drugega) z angleškimi besedami, velikokrat še narobe napisanimi ali izgovorjenimi, saj s tem žalimo pravzaprav oba jezika in obenem razgaljamo svojo omejenost.”

Poglejmo in popravimo nekatere primere, ki mi jih je poslala:

> Jana, 21.2.2012: Nisem želel nadaljevati študij glasbe v Gradcu. Prav: Nisem želel nadaljevati študija glasbe.

> Radijski pogovor o modernih pravljicah: Nikoli nisem imel rad ta dela. Prav: Nisem imel rad teh del.

> Ivan Simčič na TV 24.2.2012: Izjavljam, da spričevalo nisem ponaredil. Prav: ... da spričevala nisem ponaredil.

> TV Slovenija, 24.2.2012: To si pa nisva mislila. Prav: Tega si pa nisva mislila.

> Kanal A: Občina se izgovarja, da to ne more storiti. Prav: ... da tega ne more storiti.

> Delo, 27.2.2012: Žal ne ločite jabolka od hrušk. Prav: Ne ločite jabolk od hrušk.

> Radio Koper, 28.2.2012: Znaš vse svoje pesmi na pamet? Ne, ne vse. Prav. Ne vseh.

> Kanal A: A vodstvo Primorja to ne zanima. Prav: A vodstva Primorja to ne zanima.

> Internetno sporočilo: Te kredite tajkunom ni treba vračati. Prav: Teh kreditov ni treba vračati. Darica nas tu opozarja: “Taka sporočila pogosto vsebujejo veliko napak, ki pa jih ne moremo popraviti; torej jih pošljemonaprej, češ, kaj hočemo. Po spletu se širijo z veliko hitrostjo. Tako napaka postaja standard.”

> Radio Koper: Zakaj občina ne prepove krmljenje golobov? Prav: Ne prepove krmljenja golobov.

Drage bralke in bralci, hvaležni moramo biti Feriju in Darici, ker sta nam nabrala toliko primerov napačne rabe knjižnega jezika. Posnemajte ju. Lepo vas pozdravljam. JOŽE HOČEVAR