Primorska v vrhu znanstvene odličnosti

Dr. Andreja Gomboc, redna profesorica astronomije na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in raziskovalka Centra za astrofiziko in kozmologijo, je posebno priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije prejela za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje novih priložnosti mladim raziskovalcem. S sodelovanjem pri največjih svetovnih astronomskih projektih slovensko znanje povezuje z najnaprednejšimi raziskavami ter spodbuja kroženje znanja med Slovenijo in mednarodnim znanstvenim prostorom.

dr. Andreja Gomboc

Foto: Matjaž Tavčar

Prava revolucija v astronomiji

Kot pojasnjuje, se ji zlasti zdi pomembno, da je dosegla vključenost Slovenije v Mednarodno astronomsko zvezo in Evropsko astronomsko društvo, dve največji stanovski astronomski organizaciji, in da so v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici mednarodni partnerji Observatorija Vera Rubin: “Observatorij Vera Rubin je ameriško-čilski projekt, ki je letos poleti začel izvajati največji pregled neba doslej, imenovan Legacy Survey of Space and Time ali krajše LSST. Prinaša pravo revolucijo v astronomiji in načinu našega raziskovalnega dela, saj bo v desetih letih zbral ogromno količino podatkov o 40 milijardah zvezd in galaksij ter o milijardah sprememb na nebu.”

V Centru za astrofiziko in kozmologijo v Ajdovščini sodelujejo pri tem projektu že od leta 2016, ko je bil observatorij še v zgodnjih fazah gradnje. “Zato je naš Center edina raziskovalna skupina v Sloveniji, ki ima poln dostop do vseh podatkov tega observatorija. Zanimajo nas temna snov in spremembe na nebu, predvsem redki dogodki v vesolju, kakršna so raztrganja zvezd v bližini masivnih črnih lukenj in gravitacijsko lečene eksplozije supernov. Pri njihovem proučevanju uporabljamo tudi posebej razvite algoritme umetne inteligence, pri čemer imajo ključno vlogo naši podoktorski raziskovalci v okviru evropskega projekta SMASH,” razloži.

Ob podelitvi priznanja v Cankarjevem domu ji je največ pomenilo, da so bili tam poleg njenih družinskih članov in najbližjih prijateljev tudi sodelavci in sodelavke iz Centra za astrofiziko in kozmologijo. “Še posebej me veseli, da so se dogodka udeležili tudi mlajši, naši doktorski študenti in podoktorski raziskovalci, kar je po mojem mnenju potrdilo, da delamo v našem Centru zanimive raziskave in obenem nudimo mladim, ki prihajajo iz Slovenije in drugih držav, na primer Belgije, Španije, Čila in Italije, spodbudno in vključujoče študijsko in raziskovalno okolje,” pojasnjuje dr. Gomboc, ki je ponosna tudi na projekt GoChile. “To je prvi in doslej edini slovenski teleskop v Čilu, ki stoji na izvrstni opazovalni lokaciji, kjer je malo svetlobnega onesnaženja in okrog 300 jasnih noči na leto. Upravljamo in z njim opazujemo na daljavo, iz Slovenije. Poleg študentov Fakultete za naravoslovje ga lahko brezplačno uporabljajo tudi srednješolci.”

Dr. Andreja Gomboc si želi, da bi ljudje ob besedi znanost pomislili na to, da je to prav “kul” stvar in se je ne bi ustrašili. “Znanost nam pomaga bolje razumeti svet okoli sebe - na primer zakaj nastane mavrica, kako poslati v tirnico okoli Zemlje satelit in z njim komunicirati, kaj se dogaja z našim planetom, kako deluje naše telo, kako razumeti sebe, družbo, preteklost in še in še. Moderen način življenja temelji na vsakem koraku na dognanjih znanosti in številnih izboljšavah, ki jih omogočajo različne znanstvene vede,” poudarja.

Za daljšo življenjsko dobo kovin

Med prejemniki letošnjih najvišjih državnih priznanj in nagrad je še vrsta primorskih raziskovalcev. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo je prejela prof. dr. Ingrid Milošev, raziskovalka Instituta Jožef Stefan in Ortopedske bolnišnice Valdoltra. S sodelavci razvija mnoge napredne zaščitne plasti, ki imajo različne vloge, od zaviranja procesa korozije do samoceljenja površine po poškodbi. Posebno pozornost namenja okolju prijaznejšim zaščitnim plastem in korozijskim inhibitorjem, ki nadomeščajo zdravju in okolju škodljive snovi. Njena spoznanja podaljšujejo življenjsko dobo kovin in omogočajo, da so materiali v industriji ter medicini varnejši.

Kot ena redkih raziskovalcev na svetu je prejela dve najuglednejši mednarodni nagradi na področju raziskovanja korozije, in sicer Uhligovo nagrado svetovnega elektrokemijskega združenja ECS in medaljo Evropske federacije za korozijo.

dr. Ingrid Milošev

Foto: Matjaž Tavčar

“Prejeti Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke mi pomeni ogromno, tako na osebni kot profesionalni ravni. Za vrhunskimi rezultati je vedno veliko trdega dela, vztrajnosti in predanosti. Ko pa te raziskovalno zanimanje in radovednost popolnoma prevzameta, vloženih ur ne šteješ več. V delu uživaš in ga dojemaš kot del svojega življenja,” pojasnjuje dr. Milošev, ki se zahvaljuje družini za potrpežljivost in podporo.

Raziskovalna pot prinaša vzpone in padce, pravi, a jo doživlja kot “bogato izkušnjo, povezano z odkrivanjem novih spoznanj, inovativnostjo, odpiranjem raziskovalnih smeri in sodelovanjem s kolegi”. Kot pravi, je znanstveno delo vedno tudi rezultat timskega dela, kar poudarjajo tudi ostali nagrajenci. Najpomembnejše sporočilo nagrade pa je zanjo to, “da družba ceni znanje, znanstvene dosežke in predano delo”.

Potrditev pomena humanistične znanosti

Izjemen uspeh je dosegel tudi Znanstveno-raziskovalni center Koper. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke je prejel prof. dr. Borut Klabjan z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper za raziskovanje meja, spomina in političnih prelomnic v sodobni Evropi. Dr. Klabjan raziskuje, kako meje, politične spremembe in spomini oblikujejo odnose med ljudmi in skupnostmi v Evropi.

dr. Borut Klabjan

Foto: Matjaž Tavčar

Nagrade se je zelo razveselil, “saj gre za konkretno priznanje za dolga arhivskega raziskovanja, pisanja in predavanja”, priznanje pa dojema tudi “kot potrditev pomena humanistične znanosti v času, ko se njena vloga pogosto postavlja pod vprašaj”.

“Zgodovinopisje ni zgolj preučevanje preteklosti, temveč tudi način, kako razumemo družbo, v kateri živimo, ter procese, ki so oblikovali naš svet,” poudarja. “Posebej me veseli, da je bilo priznano raziskovanje obmejnega prostora ter slovensko-italijanskih odnosov, tem, ki so bile dolgo razumljene kot regionalne, v resnici pa odpirajo temeljna vprašanja o sobivanju, identifikacijah, spominih in mejah v sodobni Evropi. Dejstvo, da je prav takšno raziskovanje postalo predmet vseslovenskega znanstvenega priznanja, razumem kot pomembno sporočilo o širšem družbenem pomenu teh vprašanj,” razloži.

V zadnjih letih je velik del njegovega raziskovalnega dela potekal v okviru projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Open Borders, ki preučuje čezmejnost v prostoru Alpe-Jadran od druge svetovne vojne do danes. “Tudi ta nagrada potrjuje, da so izkušnje tega prostora pomembne ne le za razumevanje lokalne ali nacionalne zgodovine, temveč tudi za razumevanje širših evropskih procesov. Obmejni prostori pogosto delujejo kot laboratoriji zgodovine, kjer se na posebej izrazit način odražajo tako konflikti kot možnosti sodelovanja in preseganja delitev.”

Dr. Klabjan pa priznanje razume tudi kot priznanje ne le ustanovi, v kateri deluje, ampak tudi raziskovalnemu potencialu prostora, iz katerega prihaja in “ki je s svojo kompleksno zgodovino že desetletja eno najzanimivejših stičišč evropskih izkušenj 20. stoletja”.

Za boljšo integracijo otrok priseljencev

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in utemeljitve otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok so prejele dr. Mateja Sedmak, dr. Barbara Gornik in dr. Zorana Medarić z Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper. Izhajale so iz spoznanja, da v procesih vključevanja otrok v novo okolje prevladuje pogled odraslih, medtem ko perspektive, izkušnje in potrebe otrok ostajajo preslišane.

Z leve: dr. Barbara Gornik, dr. Mateja Sedmak in dr. Zorana Medarić

Foto: Matjaž Tavčar

V okviru mednarodnega projekta MiCREATE - Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi (Obzorje 2020), katerega vodje so bile, so pokazale, da so prav pogledi in izkušnje otrok ključni za razumevanje njihovih potreb, dobrobiti in uspešno vključevanje v družbo. S tem so prispevale k pomembnemu metodološkemu in analitičnemu premiku, saj so priseljene otroke vključile kot aktivne soustvarjalce raziskav, praks in politik, ki jih zadevajo. Njihovo delo pomaga oblikovati učinkovitejše integracijske pristope ter prispeva k prepoznavanju otrok kot družbenih akterjev.

“Zoisovo priznanje je za nas osebno izjemen dosežek in priznanje našemu dosedanjemu več kot desetletnemu raziskovalnemu delu na področjih migracij, integracije in preučevanja posebej ranljivih skupin. Je pa tudi poseben dosežek za družboslovje in ožje za sociologijo, saj so Zoisova priznanja in nagrade najpogosteje podeljene dosežkom s področij naravoslovja, tehnike in podobno,” pravi dr. Sedmak.

Kot že rečeno, njihovo raziskovanje v ospredje postavlja perspektive otrok, ki se lahko razlikujejo od pogledov odraslih in odpirajo prostor za kritičen razmislek o obstoječih politikah in praksah vključevanja priseljenih otrok. “Prepoznavanje pomena pogledov in glasov otrok prispeva k oblikovanju takšnih intervencij, programov in politik, ki izhajajo iz njihovih izkušenj in so zato dolgoročno uspešnejši in pripomorejo k učinkovitejšemu vključevanju v družbe prihoda,” pojasnjuje.

“Posebej bi izpostavili metodološki prispevek našega dela, predvsem na področju razvoja in uporabe participativnih ter refleksivnih raziskovalnih pristopov. Otroci priseljenci tako niso bili zgolj subjekti raziskovanja, temveč so aktivno sodelovali pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj, produkciji podatkov, interpretaciji ugotovitev in diseminaciji rezultatov. S tem smo uveljavljali raziskovalno prakso, ki otroke prepoznava kot soustvarjalce znanja ter upošteva raznolike načine njihovega izražanja, komuniciranja in ustvarjanja pomenov,” še dodaja.

Razumevanje delovanja zelo zapletenih sistemov

Med letošnjimi nagrajenci je tudi prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) Univerze na Primorskem, ki je bil z Zoisovim priznanjem nagrajen za dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov. Njegove raziskave pomagajo razumeti delovanje kompleksnih omrežij in sistemov, kakršne uporabljamo pri internetu, navigaciji in družbenih omrežjih. Ko uporabljamo internet, navigacijo, mobilni telefon ali družbena omrežja, smo del zapletenih sistemov povezav, ki jih je mogoče opisati z matematiko.

dr. Ademir Hujdurović

Foto: Matjaž Tavčar

Dr. Hujdurović raziskuje prav njihovo strukturo. Ukvarja se s teorijo grafov, področjem matematike, ki proučuje omrežja in odnose med povezanimi elementi. Razkriva predvsem skrite vzorce in simetrije, zato da bolje razumemo delovanje zelo zapletenih sistemov ter predvidimo njihove lastnosti. Takšni matematični modeli se uporabljajo za razumevanje najrazličnejših sistemov, od prometnih in komunikacijskih omrežij do povezav med podatki, ljudmi ali molekulami.

V zadnjih letih je razvil nove matematične pristope in rešil več pomembnih odprtih problemov na področju algebraične teorije grafov. Kot raziskovalec, mentor in dekan pomembno prispeva tudi k mednarodni prepoznavnosti slovenske matematike ter nadaljuje tradicijo svetovno uveljavljene slovenske šole teorije grafov.

Prejem Zoisovega priznanja je zanj potrditev dolgoletnega raziskovalnega dela, ki se je začelo leta 2009, ko se je odločil prijaviti na mesto mladega raziskovalca s področja algebraične teorije grafov na Univerzi na Primorskem. “Takrat je bila to še zelo mlada univerza, ki v mednarodnem raziskovalnem prostoru ni bila posebej prepoznavna. Danes sem izjemno ponosen na pot, ki smo jo v teh letih prehodili, in na vrhunske rezultate, ki smo jih dosegli - tako na raziskovalnem področju algebraične teorije grafov kot na ravni Univerze na Primorskem, ki je v tem času postala mednarodno precej prepoznavna raziskovalna ustanova,” poudarja.

Na slavnostni podelitvi je minister Borut Rončević nagrajencem dejal: “Ste zgled, da lahko tudi majhna država z velikimi idejami dosega vrhunske rezultate v mednarodnem merilu.” Med letošnjimi dobitniki najvišjih državnih priznanj so sicer tudi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad za življenjsko delo ter številni drugi vrhunski slovenski raziskovalci. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela komunikolog prof. dr. Slavko Splichal in kemičarka prof. dr. Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov prof. dr. Ferdinand Gubina.

Med prejemniki Zoisovih priznanj so še Denis Golež, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić in Irena Mlinarič Raščan, medtem ko sta Zoisovo nagrado dobila še Sašo Džeroski in Nataša Poklar Ulrih. Puhovo priznanje pa je šlo v roke Aleksandri Lobnik.