Primorske razglednice: Ugledna soseda, avstrijska Nica
Prav gotovo v Gorico ni več treba po kavbojke in pralni prašek, a morda prav ta okoliščina omogoča, da mesto, polno zgodovine, svojevrstnega karakterja in skritih lepot, doživimo na drugačen način.
Izvor imena mesta Gorica je povezan z gričkom, torej gorico, na katerem je zraslo prvotno naselje in kjer danes gospoduje mogočni srednjeveški grad. Lepo urejen grajski grič je danes dom številnim muzejskim zbirkam ter nudi lep pogled na mestno središče ter na samostan na Kostanjevici in Laščakovo vilo, ki sta le lučaj stran, pa čeprav v drugi državi.
Trg Cavour ali “stari plac”, kot mu rečemo Slovenci, prav tako priča o tem, da je bilo tu prvotno urbano jedro Gorice. Na trgu z dolgim križnim hodnikom dominira dvorec, ki je še vedno v lasti plemiške družine Lantieri. Tu naj bi v minulih stoletjih glavo na blazino naslonili številni znameniti ljudje, med njimi razvpiti Giacomo Casanova. S trga se vije ulica Raštel, nekdanja nakupovalna meka za tisoče Slovencev, ulica Roma pa pelje proti veliko sodobnejšemu, širokemu in zelenemu goriškemu korzu ter naprej proti četrti čudovitih vil s parki, ki so v 19. stoletju Gorici prislužili nadimek “avstrijska Nica”. O tolminskih puntarjih, ki so v Gorici iskali pravico, o Primožu Trubarju, ki je z balkona govoril o novi veri, o plemiških gospeh, ki so še po drugi vojni nosile klobučke, o spretnih trgovcih: ravno zgodbe so najbrž tisto, kar najbolj razlikuje Gorico od podobnih srednjeevropskih mest. In podobe mesta nam te zgodbe razkrivajo.
