Pristanišče Trst danes raste tudi po zaslugi koprske konkurence

Zeno D'Agostino rad pogleda na koprsko stran. Prav pred nedavnim je upravo koprskega pristanišča prvič sprejel tudi na sedežu tržaške uprave. Trst in Koper si bosta namreč v letu 2017 delila predsedstvo združenja severnojadranskih pristanišč Napa. Nameravajo ga okrepiti. A tudi samo Trst in Koper bi lahko skupaj naredila “kaj lepega”, po pogovorih s Koprčani pravi d'Agostino. Kaj pa? “Zdaj je še prezgodaj za napovedi. Verjamem v neformalne stike, tako se rodijo najboljše stvari. Na obeh straneh je volja za skupni razmislek, ker sicer izgubljamo priložnosti na trgih na drugih koncih sveta, kjer bi obe pristanišči morali bolje poznati.”

Zeno D'Agostino ima po reformi italijanskih pristanišč funkcijo z zapletenim imenom: je predsednik uprave pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana (Autorità di Sistema Portuale del Mare Adriatico Orientale). V praksi je preprosteje; ne vodi več samo pristanišča Trst, ampak tudi pristanišče Tržič, kasneje pa naj bi v sistem vključili še manjše pristanišče Nogaro. Italijanska vlada je namreč lani sprejela pristaniško reformo: 57 državnih pristanišč zdaj vodi 15 pristaniških uprav. Obenem pa je država tudi skrčila pristaniške odbore, predsedniki pristaniških sistemov pa so dobili več besede pri strateških odločitvah. Danes 49-letni D'Agostino je v tržaško pristanišče prišel februarja leta 2015. Takrat kot izredni komisar, a je že takrat užival širšo podporo tako na Tržaškem kot v Rimu. Po lanski reformi je glavno besedo pri imenovanju pristaniških uprav dobil minister za infrastrukturo, predsednik dežele pa na ministrov predlog da soglasje. “Ni razloga, da bi menjali poveljnika, ko gre ladja v pravo smer,” je takrat poudarila predsednica dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani in vodenje sistema vzhodnega Jadrana, kot so to imenovali v Italiji, je ostalo v rokah D'Agostina. Pristaniški sistem s Trstom in Tržičem bo po pretovoru 12. največje pristanišče v Evropi. Trst je z več kot 59 milijoni ton že zdaj največje pristanišče v Italiji. Odkar ima krmilo v rokah D'Agostino, pa je prevzelo tudi italijanski primat po številu vlakov. D'Agostino prihaja iz Verone, a po dveh letih v vrhu tržaškega pristanišča pravi, da je že Tržačan. Predvsem pa je logist. Praktik in teoretik. Pred prihodom v Trst je vodil logistični terminal v Veroni, pred tem pa v Bologni. Pristaniške izkušnje je med drugim dobil v Neaplju, kjer je bil generalni sekretar pristaniške uprave. D'Agostino je tudi predavatelj na različnih logističnih fakultetah in avtor strokovnih člankov o logistiki. Lani je zaradi uspešnega vodenja tržaškega pristanišča dobil priznanje logist leta 2016. Ni prvo. Enako priznanje je dobil že leta 2010.

> Kdo je večji tekmec Trsta - Rotterdam ali Koper?

“Načeloma velja, kdor je v bližini, je tekmec, kdor je daleč, pa potencialni zaveznik. Tega ne pravim zaradi Kopra, enako sem mislil tudi, ko sem bil na pristaniški upravi v Neaplju. Glede Kopra mislim, da imamo lahko oboji korist, če na nekaterih področjih delamo skupaj. Zdaj smo oboji bolj zreli in lahko se pogovarjamo. Če nekdo dobro dela svoje delo in je zagrizen pri trženju, nimam nič proti; če kaj dobrega naredi, ga bom še kopiral. Nenazadnje - če ima danes Trst dobre rezultate, jih dolguje tudi koprski konkurenci. To večkrat pripovedujem tu, v Trstu. Nekatera pristanišča v Italiji, ki nimajo konkurentov tako zelo blizu kot mi, so zaspala in ne bodo znala reagirati, če nenadoma dobijo v soseščini močno konkurenco. Če imamo danes v Trstu res dobre terminaliste, jih imamo tudi zaradi tekmovalnosti Kopra. Trst je imel v preteklosti veliko slabše pogoje za preboj kot Koper. Konkurenca je na prvi pogled videti nekaj negativnega, a to ne drži. Dobro je imeti resnega konkurenta, ki te stimulira. Tako, da je enkrat en boljši, drugič drugi, na dolgi rok pa celoten sistem raste.”