Ranljiva in nesramna Čorba v Cvetličarni

Bora Đorđević (na fotografiji), kontroverzni pevec, pisec pesmi in vodja Riblje čorbe, enega največjih in najbolj dolgoživih bendov rajnke Jugoslavije, je tudi na sobotnem koncertu v lepo zapolnjeni ljubljanski Cvetličarni dokazal, da je živo protislovje: ranljiv poet in nesramen pamfletist, melanholik in grobijan, mojster krhkih ljubezenskih stihov in kosmatih popevčic, tako roker kakor nacionalist in homofob, ki združuje in razdružuje.

Debeli dve uri dolg nastop so soustvarjali Bora, basist Miša Aleksić in bobnar Vicko Milatović, vsi trije pajdaši že od ustanovnega leta 1978, ter kitarski mojster Vidoja Božinović Džindžer z nekaj let krajšim stažem in klaviaturist Nikola Zorić, ki v bendu gode “zgolj” devet let. Ustaljen repertoar, v katerem uspešnica prehiteva uspešnico, je tokrat popestrila premierna izvedba nove, še neposnete, šele pred kratkim uglasbene, francosko naslovljene Šerše la fam, medtem ko se je znamenita perujska El Cóndor Pasa preoblekla v kokainsko Lelek Serba. Bora je mimogrede zrecitiral še starejšo turistično-seksualno biografsko pesem o lahkoživki, ki se je prepuščala moškim po vsej slovenski in hrvaški obali, “od Kopra pa do Stona”. Kosmato pesem je baje velikodušno ponudil celo Zdravku Čoliću, pa se ta - glej, hudiča! - nekako ni ogrel zanjo.

Dobrodošla popestritev Čorbinih novejših koncertov je čedalje pogostejše oglašanje akustične kitare, s katero je pevec ob izteku tokratnega nastopa pestril krepke Kad sam bio mlad, Ostani đubre do kraja in Lutka sa naslovne strane. Žal pa je vse skupaj kazil precej slab zvok.

AG