S čim se bo rektor moral soočiti v novem mandatu

“Kar sem v prvem mandatu začel z jasno kadrovsko in finančno reorganizacijo univerze, bom nadaljeval. Nadaljeval bom z odpiranjem Univerze na Primorskem v svet, saj tja sodimo in tam je naša skupna prihodnost. In še naprej bom skrbel za urejanje finančnega položaja univerze, ki bo, verjamem, omogočil še kakovostnejši napredek. Vse, kar sem izvajal do sedaj, nameravam v novem mandatu izvajati še bolj odločno,” je svojim sodelavcem ob začetku novega mandata, ki ga je senat uradno potrdil v torek, sporočil Dragan Marušič.

Njegov program dela, ki ga je zasnoval pred rektorskimi volitvami, je matematičen, shema med seboj povezanih petih temeljnih vprašanj, s katerimi se sooča univerza, ter niza ciljev in ukrepov.

Ali je univerza primerno notranje organizirana, je prvo vprašanje, ki si ga prvi mož zastavlja pred naslednjim mandatom. Drugo pa, ali upošteva meritokratska načela ter mladim in propulzivnim študentom in učiteljem omogoča, da sodelujejo v razvoju univerze.

Financiranje, reševanje prostorskih in drugih materialnih zagat ter odnosi znotraj ustanove bodo tudi v naslednjih letih seveda pomemben izziv. Poleg notranje kondicije ustanove pa je za njeno razvojno pot pomembno tudi njeno delovanje navzven. Kako bo UP postala bolj prepoznavna in oblikovala študijske programe, ki bodo pritegnili čim več domačih in tujih študentov? Kako se bo povezovala z drugimi ustanovami in postala mednarodno prepoznavna? Ter kako bo odkrivala raziskovalne poti, ki jo bodo povezale z gospodarskimi subjekti in nosilci dejavnosti v regiji ter jo umestili med tista središča intelektualne moči, ki bodo oblikovala družbo prihodnosti?

Novi horizonti

Dopolniti in spremeniti dejavnosti univerze je najboljši način za krepitev njene vloge v mreži slovenskega visokega šolstva, meni Marušič. Ali je za izboljšanje mrežne pozicije UP potrebno (in mogoče) vsebino njenih aktivnosti kakorkoli dopolniti, jih spremeniti?

“Temeljna intenca Univerze na Primorskem je ustrezno pozicioniranje v regionalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Ob ustrezno začrtanih korakih lahko Univerza na Primorskem svojo pozicijo nadgradi v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem z gospodarstvom in sorodnimi visokošolskimi zavodi doma in v tujini. Z vidika nadaljnjega razvoja pedagoške dejavnosti UP bi bilo smiselno nadaljevati razvoj koncepta vseživljenjskega učenja, širiti različne oblike internacionalnih študijskih programov in vzpostaviti sistem e-učenja,” razmišljajo v vodstvu UP.

Možnosti nadaljnjega vsebinskega razvoja pedagoške dejavnosti nenehno iščejo in na članicah univerze poteka permanenten proces dopolnjevanja študijskih programov: “Pri tem se zasledujejo vsebinske potrebe trga dela in priporočila zunanjih evalvatorjev, kot denimo EUA in NAKVIS. Hkrati pa se na članicah Univerze na Primorskem nenehno iščejo dodatne možnosti za akreditacijo novih atraktivnih študijskih programov in opuščanje tistih, ki so manj zanimivi.”

Prihajata dve novi fakulteti

UP bo kmalu dobila dve novi članici, in sicer Fakulteto za grajeno okolje (FGO) in Fakulteto za ergonomske in kineziološke študije (FENIKS), ki bosta oplemenitili pedagoško dejavnost z novimi študijskimi področji, in sicer gradbeništvom in ergonomijo.

Pa tudi sicer je glede na že potekajoče akreditacijske postopke in pripravo nanje v naslednjih dveh akademskih letih moč pričakovati kar nekaj novosti. “Trenutno sta v obravnavi dva nova magistrska študijska programa, in sicer: Uporabna psihologija (UP FAMNIT) in Inoviranje in podjetništvo (UP FM). Pri obeh študijskih programih predvidevamo, da bosta akreditirana do razpisa za študijsko leto 2016/17,” so pojasnili na univerzi.

V istem študijskem letu načrtujejo tudi izvedbo dveh novih magistrskih študijskih programov: trajnostno grajeno okolje in Management, ki se bo kot visokošolsko transnacionalno izobraževanje izvajal v Republiki Kosovo.

“Iz načrtov ostalih članic Univerze na Primorskem za naslednja leta je zaznati intenco po povečanju števila mednarodnih študijskih programov in širitvi obstoječih študijskih področij.”

Inovativnost v prenosu znanja

Na UP že dolgo razmišljajo, kako bi izstopali v slovenskem akademskem prostoru, ne le po vsebini programov, temveč tudi po načinu posredovanja znanja. Interdisciplinarni študiji, ki študentom omogočajo kolikor se da veliko stopnjo samostojnosti in možnosti izbire, so vsekakor izbira prihodnosti. A zakonodaja postavlja meje.

“Trenutno se na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravlja osnutek sprememb zakona o visokem šolstvu. Dopolnjen zakon naj bi odpiral možnosti za internacionalizacijo pedagoške dejavnosti visokošolskih zavodov in spreminjal obstoječi evalvacijski sistem (z večanjem avtonomnosti zavodov),” se nadejajo na UP.

Pogled na druge celine

Kako dobra je dejanska in realna povezanost UP z drugimi univerzami? Kakšen je ugled ustanove v mednarodnem akademskem prostoru? Dober, je prepričana prorektorica za mednarodno sodelovanje Tadeja Jere Jakulin: “Ugled Univerze na Primorskem je vezan na njeno aktivno vlogo, ki je taka kot vloga katerekoli druge uspešne in ugledne univerze v njenem svetovnem partnerskem okolju: da spodbuja radovednost v mladih in jim zastavlja vprašanja o kompleksnosti procesov, ki oblikujejo naše globalno okolje, pri čemer upošteva vse značilnosti lokalnega okolja.” UP je vključena v trinajst mednarodnih mrež oziroma združenj, navaja Jakulinova, ugled ustanove pa veča tudi spodbujanje umetnosti. “Z vsakim študijskim letom se mednarodna usmerjenost študentov, pedagogov in raziskovalcev povečuje, kar je naravni trend rasti v visokošolskem okolju, pomemben za razvoj univerze,” je optimistična Jakulinova. V študijskem letu 2011/12 se je mobilnosti v tujini udeležilo 89 študentov UP, v prejšnjem pa že 261. Pomemben del teh trendov je tudi mednarodni teden UP, ki so ga uvedli pred dvema letoma.

Raziskave za “tam in potem”

“Kako močno UP pri svojem delovanju 'tukaj in zdaj' črpa vzgibe in inspiracije iz prostora 'tam in potem' - s kolikšno mero vpogleda in prekognicije se uspeva vnaprej prilagajati na tisto, kar jo neizogibno čaka v prihodnosti?” Tako si vprašanje zastavlja rektor. Prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Štefko Miklavič pa opaža predvsem pozitivne trende, ki se morajo nadaljevati: “V obdobju med leti 2011 in 2014 je UP število objav v revijah, ki jih zajemajo baze SCI-Expanded, SSCI in A&HCI, povečala za 70 odstotkov. Smo pa v strategiji univerze za obdobje 2014-2020 zapisali, da je naš cilj doseči v povprečju eno znanstveno objavo s podpisom univerze na raziskovalca. Bo pa, kot kaže, tovrstna znanstvena uspešnost univerze tudi eden od kriterijev, ki jih bo upošteval novi zakon o financiranju univerz, ki je v pripravi. Ne smemo pa ob tem pozabiti tudi na druge oblike znanstveno-raziskovalne produkcije, kot so na primer monografije in patenti.”

Delež v gospodarstvo in regionalno okolje usmerjenih raziskovalnih projektov je nekaj, kar si na UP želijo, odgovor na vprašanje, ali se bo to zgodilo, pa je odvisen tudi od drugih. “Univerza je bila že do sedaj aktivna na tem področju, kar se odraža v nekaterih zglednih primerih sodelovanja tako z gospodarstvom kot tudi regionalnim okoljem,” navaja Miklavič in na vprašanje, kako bi univerza dosegla stik z Marušičevim “tam in potem”, torej s področji znanstvenih iskanj, ki so ključni za prihodnost družbe, odgovarja: “Raziskovalna področja raziskovalcev UP so izjemno raznolika. Pri nekaterih je stik, ki ga omenjate, lažje doseči, pri nekaterih težje. Eno od teh področij je skrb za zdravje in varovanje zdravja s posebnim poudarkom na kineziologiji in ergonomiji, ki se dotika aktualnih vprašanj staranja prebivalstva, podaljševanja delovne dobe, življenjskega sloga in tako naprej. Razvoj inovativnih rešitev rabe obnovljivih virov, s katerimi lahko prispevamo k perečim družbenim vprašanjem na področju trajnostnega razvoja, je drugo takšno področje, ki ga univerza intenzivno razvija v okviru pridobljenega Teaming projekta InnoRenew CoE. V to skupino spadajo še raziskave na področju turizma, dietetike, psihologije, če naštejem le nekatere. Pri drugih raziskavah pa se lahko javnosti približamo preko promocije znanosti, torej raznih predavanj, delavnic in drugih predstavitev, ki so namenjene širši javnosti. Tudi na tem področju je univerza že vrsto let izjemno aktivna.”

VESNA HUMAR