Samovar s Putinovim čajem sredi Kopra
Kljub deževnemu vremenu se je v starem mestnem jedru dvojezične primorske prestolnice ves dan nekaj dogajalo. Turisti so se radovedno vzpenjali in spuščali po strmih ozkih uličicah mesta, katerega ime pove, da stoji na čelu Istre (it. Capodistria > capo d'Istria, glava Istre), in si ogledovali izložbena okna; izza njih se stalno ponujajo napisi v obeh uradnih jezikih, ki sta tod v rabi, slovenščini in italijanščini, v ponedeljek 27. septembra od 10. ure dalje pa so mnoge vitrine krasila imena in reklame še v tretjem, dodatnem jeziku, in ponudba je tako bila mnogo bogatejša in pestrejša kot ponavadi.
KOPER>Habillez-vous chez nous, ça vaut le coup!, je pisalo v izložbi ene od trgovin z oblačili v Čevljarski ulici, ki se je za en dan spremenila v francosko Rue des cordonniers. Pred restavracijami in nekaterimi slaščičarnami so zaposleni s pomočjo priročnikov in v sodelovanju s profesorji francoščine napisali imena menijev in sladic v slovenščini, italijanščini in francoščini. Prodajalke drogerije Occitane en Provence so mimoidoče nadišavile z različnimi znamkami francoskih parfumov, ena izmed njih pa je goste celo ogovarjala v francoščini.
Kidričeva v angleško, Verdijeva v nemško
Kidričeva ulica se je prelevila v ulico z angleškimi napisi, Verdijeva pa je postala za ta dan nemška. Skupine osnovnošolcev in dijakov srednjih in poklicnih šol so izpred stavbe Fakultete za humanistične študije na Titovem trgu krenile na “lov na dediščino” po Kopru, in sicer z navodili v angleščini, italijanščini, slovenščini ali francoščini. Zatem so se v prostorih Centra za jezike in medkulturno komunikacijo na Gortanovem trgu, ki je bil začasno spremenjen v Kitajski trg, udeležili delavnic in na računalnikih brali zgodbe, pravljice in skeče v več jezikih. Zelo jih je pritegnila predstavitev kitajskih pismenk, ki sta jo izvedli profesorici kitajščine. Pred centrom je igrala kitajska glasba, nad stojnico pa so vihrali večini meščanov popolnoma nerazumljivi napisi v tem oddaljenem jeziku, ki pa danes dobiva v Evropi veliko vlogo in pomen.
Kitajščina v Kopru
V Ljubljani je študij sinologije že dolgo utečen, tudi v Kopru pa se kitajščini, najbolj razširjenemu maternemu jeziku na svetu (približno 1,5 milijarde rojenih govorcev), v prihodnje obeta nov razvoj. Vodstvo FHŠ UP je namreč sprejelo odločitev, da jo v akademskem letu 2010/11 uvede kot izbirni tuji jezik za svoje študente. Poleg furlanščine, jezika naših severozahodnih sosedov Furlanov, ene od v Italiji živečih narodnih manjšin s precejšnjo politično-kulturno avtonomijo, bo tudi slednja namreč študentom ponujena kot izbirni tuji jezik.
Župančičeva v ruščini
Čustva domačinov in obiskovalcev pa so se razvnemala na Župančičevi ulici, kjer je vsakomur zastal korak, saj jo je ruska kulturna tradicija dobesedno preplavila. Napisi v cirilici, babuške, balalajke, petje in ples živahnih Rusinj so ustvarili ozračje, ki izvira iz globoke in skozi zgodovino vse prevečkrat na rob postavljene slovanske duše. In sredi te slovanske pristnosti so bili gostje deležni nevsakdanje pijače: iz velikega, pisanega samovarja so mu postregli čaj z okusom, ki ga najraje pije predsednik ruske vlade Vladimir Putin.
Tudi novi kulturni ataše z veleposlaništva Francoske Republike v Sloveniji, Pierre Chardonnet, ki se je udeležil dogodka v imenu Francoskega Inštituta Charles Nodier iz Ljubljane, je užival ob skodelici “Putinovega čaja”, kot so ga s smehom imenovale ruske gospe, ki so postregle tudi s pecivom. Gospod Chardonnet, tudi sam se je pošalil na račun svojega priimka, ki je enakozvočnica imena vina, čeprav se napiše drugače, se je ob tej priložnosti sestal z glavno pobudnico in organizatorico dogodka, dr. Lucijo Čok, predstojnico Oddelka za večjezičnost in medkulturnost na koprski FHŠ, dekanjo dr. Vesno Mikolič, sodelujočimi visokošolskimi učitelji in člani Kulturnega društva Petra Martinca ter njegovo predsednico, novinarko Nevo Zajc. To društvo ljubiteljev francoskega jezika in kulture na Slovenski obali, ki šteje preko sto članov, ime pa nosi po cenjenem dolgoletnem gimnazijskem učitelju francoščine, je precej prispevalo k začasni podobi ulice, preimenovane v Rue des cordonniers.
Nagrade “lovcem na dediščino”
Prireditev je bila sklenjena v zgodnjih večernih urah v Taverni na Pristaniški ulici. Slovesni podelitvi nagrad zmagovalnim skupinam učencev in dijakov, ki sta jo opravili dr. Mojca Šauperl in Mirella Baruca, predstavnica Mestne občine Koper/Capodistria, FHŠ je namreč organizirala dogodek in ga poimenovala Moje mesto je svet v tesnem sodelovanju z mestnimi oblastmi, so sledile zaključne misli dr. Lucije Čok in rektorja Univerze na Primorskem dr. Rada Bohinca, za živahnost do konca pa so s svojim strastnim pevsko-plesnim nastopom v ruskih nošah poskrbeli otroci v sklopu Kulturnega društva Ruski svet.
Poleg najboljšim v “lovu na kulturno dediščino” pa so bile nagrade podeljene, na osnovi mnenja tričlanske komisije, ki so jo sestavljali predsednik akademski slikar Tomo Vran in člana doc. dr. Katja Kolšek ter predstavnik galerije Severia Matjaž Sever, tudi najlepšim risbam, s katerimi so osnovnošolci sodelovali pri likovnem natečaju Moje mesto je svet.
Jezik ni le izrazno sredstvo
Prireditev je po eni strani lep primer sodelovanja in razvijanja ustvarjalnih odnosov med univerzitetno ustanovo in krajevnimi oblastmi, istočasno pa je bil njen namen pomagati ljudem, zlasti mladim, pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do jezika. Jezik namreč ni le izrazno sredstvo, kot o njem često zmotno govorimo, zavedati se moramo, da je jezik izjemno pomembna dimenzija v življenju slehernega posameznika in skupine. Gojiti spoštljivost do svojega jezika pač na simbolični ravni pomeni razvijati spoštovanje do svojega notranjega jaza; zavest o svojem jeziku je simbol zavesti o samem sebi, svojih čustvih in mislih; spoznavanje bogastva svojega/jih jezika/ov pa predstavlja potovanje po samem sebi in iskanje skritih zakladov v vseh kotičkih človekove osebnosti. Če gojimo lep odnos do svojega/jih jezika/ov, pa smo sposobni razviti tudi zdrav odnos do jezikov drugih, kar v prenesenem pomenu kaže na naš zdrav odnos do soljudi, do drugih, drugače govorečih, torej drugače čutečih in mislečih.
Želimo, da bi dogodek Moje mesto je svet postal tradicionalna prireditev v sklopu sodelovanja med Mestno občino Koper in Univerzo na Primorskem ter Centrom za jezike in medkulturno komunikacijo UP FHŠ, kajti njegovo glavno poslanstvo je sporočilo mladim, da potrebe današnjega sveta narekujejo učenje in uporabo tujih jezikov že skoraj na vsakem koraku, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi katerikoli tuj jezik zasenčil maternega, ki ostaja najgloblji del naše intime, naše identitete in občutka za to, kdo smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. Maternega jezika ni moč zatajiti, tako kot ni moč zatajiti svoje domovine.
Mag. DAVID BIZJAK, Fakulteta za humanistične študije UP Koper/Capodistria
