Sarajeva ne bo nikoli pozabil

Z nostalgijo se tega datuma spominjajo predvsem Sarajevčani, ki so 16 februarskih dni živeli za igre. Dobrih osem let kasneje pa so se znašli v vojni vihri, ki je pustošila po bivši Jugoslaviji. Poleg človeških življenj je mestu vzela tudi precej (olimpijskega) duha. Jure Franko tudi vrsto let po zaključku tekmovalne kariere ni pozabil prizorišča največjega uspeha, ki mu je, kot pravi, odprl številne priložnosti. Človekoljubnih gest in dejanj, v katera je vpet 51-letni Solkanec, ki se je po daljšem obdobju poslovnega delovanja v ZDA in na Japonskem z družino ustalil v Radovljici, je bilo precej.

Od sklenitve mirovnega sporazuma med sprtimi stranmi v Bosni in Hercegovini sta minili že dve desetletji, a čas še ni zacelil ran v medetničnih odnosih. Notranja razklanost države, klavrn gospodarski položaj ter politična in interesna razcepljenost pa v teh dneh spet netijo nezadovoljstvo med ljudmi. Tudi šport je v BiH in Sarajevu pred vojno preživljal precej lepše čase. Olimpijski duh iz leta 1984 se tudi zaradi drugačnih okoliščin verjetno nikoli več ne bo vrnil, a vsaka prireditev, četudi ni tako odmevna, pomeni dragocen košček v zapleteni sestavljanki vedrejše sarajevske prihodnosti. Leta 2017 bo mesto gostilo olimpijski festival mladih, za katerega sta skupno kandidaturo vložila Sarajevo in Istočno (Vzhodno) Sarajevo.

“Tudi sami počasi spoznavajo, da je v sodelovanju največja moč. S Sarajevom imam poseben odnos. Tam sem se drugič rodil. Medalja mi je v marsičem spremenila življenje in odprla številna vrata po zaključku smučarske kariere.”