Sašo Dravinec: “Vselej smo bili na primorski strani”
Primorske novice že več kot sedem desetletij nastavljajo ogledalo Primorski. Časopis je beležil in pričaral veliko nasmehov, zaznal mnogo solza, vselej pa je utrjeval spoznanje o bogastvu življenja v naših krajih.
Vonj po našem časniku je vonj po Primorski. V uredništvu smo vselej razumeli, da je posredovanje novic o dogajanju na Primorskem, prepoznavanje in razvrščanje trendov, ki usmerjajo življenje, obenem velika odgovornost.
Bili smo zraven, ko so se rojevali veliki projekti, ko so se iz drobnih korakov rojevali zgodovinski pohodi, beležili smo zmage, pa tudi poraze. Primorske novice so sledile taktu življenja najprej enkrat tedensko, pa dvakrat, trikrat in slednjič vsak dan. V navdihujočem letu 2004, ko je naša država vstopila v Evropsko unijo in je bilo videti, da je meja le nebo, so tudi Primorske novice stopile na zahtevno pot.
Že prej, še bolj pa v zadnjih 20 letih smo v naši hiši iskali čim pristnejši in tesnejši stik z bralci in okoljem. Nekatere akcije Primorskih novic so tako rekoč ponarodele, nekatere so imele daljšo, druge krajšo življenjsko dobo.
Pol Primorske je teklo v krosih pod pokroviteljstvom naše hiše, že desetletja izbiramo Športnika Primorske, akcija Osebnost Primorske je bila svojevrstni kdo-je-kdo, z bralci še danes hodimo skupaj na izlete, nekaj let smo družno urejali vrtičke in dobili za akcijo visoko priznanje Glasnik znanosti, s povabilom najuspešnejšim primorskim družbam pomagamo pri prepoznavanju njihovih vizij in poslanstva ... Izbirali smo Naj natakarico in takrat dosegli skorajda vrtoglavo tiskano naklado, Primorce in obiskovalce smo seznanili z najboljšimi gostilnami, pomagali smo prostovoljnim gasilcem in številnim pomoči potrebnim in vselej naleteli tudi na dober odziv bralcev.
