Schäuble in Merklova sta skupaj najboljša ekipa

Tony Czuczka je Američan, ki je poročen s Slovenko. Delal je v Washingtonu, poročal za tiskovno agencijo AP, v zadnjih letih pa iz Berlina spremlja dogajanje v najmočnejši članici Evropske unije. S sodelavcem Alanom Crawfordom je napisal knjigo o nemški kanclerki Angela Merkel: Kanclerstvo, izoblikovano v krizi (A Chancellorship forged in crisis).

“Grška kriza je največja kriza evra v njegovi zgodovini. Nemčija ima razloge, da se ukvarja s to krizo, saj je največja ekonomija v EU in zagotavlja največji delež pomoči tako Grčiji kot drugim državam. Problem je, ker je Ciprasova vlada takoj po ustoličenju prišla na dan s stališčem, da ima demokratični mandat ljudstva, da konča varčevanje. A so se tudi nemški politiki sklicevali na demokratični mandat svojih volilcev. Kako rešiti to neskladje, je glavni izziv tega dogajanja. Seveda je rešitev v neki sredinski poti,” komentira nedavna pogajanja med Grčijo in evropskimi državami.

> Smo na poti k tej rešitvi?

“Izkazalo se je, da je za Grčijo nekaj zadev neizogibnih. Brez novih posojil ne bi mogla obdržati pri življenju svojega gospodarstva, svojih bank, normalnega poslovnega okolja, zato sta strani sprejeli dogovor pred dvema tednoma.”

Nemška vlada se ne vpleta v poslovne odločitve

> Ali gospodarska elita in finančna oligarhija v Nemčiji verjameta, da bo tretji program pomoči deloval?

“Odgovori niso tako enostavni. V Nemčiji niti ni neke posebne finančne oligarhije, je le nekaj velikih multinacionalk, ki delujejo res globalno. Največji delež nemškega gospodarstva pa je v srednjih in malih podjetjih, v specializiranih družinskih podjetjih, ki si želijo delati posel v Evropi. Tudi ona poslujejo z Azijo, toda večina jih je pretežno usmerjena na evropski trg, zato je njihov osnovni interes, da evropska gospodarstva delujejo in trošijo. Nemška poslovna skupnost je skoraj stoodstotno naklonjena skupni valuti evru, saj to prinaša prednost Nemčiji. Grčijo pa smatrajo za ločeno zgodbo. Po eni strani pravijo, da je treba z Grčijo imeti potrpežljivost, po drugi strani pa, da je treba nanjo izvajati velik pritisk, da izpelje zahtevane reforme.”

> Torej aktualna vlada govori jezik drobnega podjetništva?

“Malo gospodarstvo ima določen vpliv na politiko in ministrstva, pogosto imajo tudi podobna stališča, na primer, storiti moramo vse, da evro ne propade, Grčiji pa bomo pomagali le v zameno za resne reforme. A je hkrati nemška vlada zelo pozorna, da se ne vpleta v poslovne odločitve. V primeru Grčije je vlada pač sprejela politično odločitev in s tem mora gospodarstvo živeti. Še boljši primer so sankcije proti Rusiji, nad katerimi nemški poslovneži niso navdušeni, a so vseeno večkrat izjavili, da razumejo politično stališče glede Ukrajine in Krima. To, da naj bi Merklova plesala po notah gospodarstvenikov, kot trdijo nekateri, ni res.”

> Kakšna pa je vloga ZDA? Zdi se, vsaj v Ukrajini kaže na to, da so zainteresirane za poglobitev spora med Rusijo in EU, saj so sankcije prizadele predvsem slednjo.

“Mislim, da cilj ZDA ni oslabitev Evrope. V ameriškem kongresu so predlagali, da bi poslali orožje Ukrajini, a je Merklova ta predlog jasno zavrnila, češ da je slab. Pri Grčiji pa ni nobena skrivnost, da je ta država pomembna članica Nata. Obamova administracija že od začetka zagovarja, da mora evroobmočje najti rešitev za evrsko krizo. Iz pisarn v Washingtonu je videti, kot da se Evropa s krizo spopada že šest, sedem let, a je še vedno ni obvladala. Takrat EU tudi dejansko ni imela mehanizmov in ni vedela, kaj storiti.”

> Kako se je mnenje Nemcev do Grčije spremenilo od začetka krize pred sedmimi leti?

“Povsem naravno je, da so po velikanskih naporih in pičlih rezultatih spremenili mnenje. Sporočilo nemške politike je, da so Španija, Irska, Portugalska ... naredile svojo domačo nalogo in se ob tem niso pritoževale in upirale. Sedaj jim gre boljše, gospodarski kazalci se izboljšujejo. In predvsem niso risali Merklove s Hitlerjevimi brki, slikali Nemčije kot grozovite pošasti. Drugi vidik je, da so Nemci zasičeni z grškim vprašanjem in njihovimi zahtevami. Toliko denarja smo vam posodili, pa še javnost obračate proti nam z zahtevami po vojnih reparacijah, pravijo. Tretje dejstvo pa je, da so Nemci zelo proevropski. Očitno se zavedajo bremena nemške zgodovine, na nek način razumejo, da mora Nemčija biti promotor evra in EU ter da ne smejo igrati vloge slabe Nemčije.”

> Je potemtakem Nemčija najbolj proevropska članica EU?

“Merklova si ne more privoščiti, da bi prav ona obrnila smer razvoja od združevanja EU k dezintegraciji. To, da je vlečni konj EU, je v Nemčiji nekakšen javni konsenz. Ta dogovor je rezultat političnih računic, ki jih delajo vsi voditelji, tudi Cipras. Pogajanja so bila zelo zahtevna, zdaj pa je pravo vprašanje, kaj bo Ciprasova vlada storila.”

Iskanje kvadrature kroga

> Če bi Grčija zavrnila evro, ni nujno, da bi zaradi tega evro propadel. Morda bi mu šlo še boljše, saj bi se znebil šibke članice.

“V tem je bila Schäublejeva ideja o začasnem izstopu Grčije iz evroobmočja. Marsikdo je Nemce kritiziral zaradi tega, a na koncu so dejansko lahko rekli Grkom: 'Če ne boste naredili reform, potem razmišljajte o drugih opcijah in med temi je tudi začasni izstop iz evroobmočja'. Merklova je sicer nato v Bundestagu omilila zadevo, češ da tudi če bi Grčija želela oditi iz evra in bi to storila na organiziran način, bi to bil kaos. Tisti, ki Merklovo spremljamo v zadnjih petih letih krize, smo menili, da je tedaj prišla na plano njena narava, da je zelo odgovorna in se ne spušča v nepreverjene avanture. Marsikateri ekonomist pravi, da bomo čez eno leto imeli podobno debato, ker je grško gospodarstvo tako šibko, a tokrat Merklova ni želela prevzeti tveganja, da bi evroobmočje razpadlo. Sicer ni pojasnila, ali je v grškem bankrotu videla finančno, politično ali humanitarno tveganje, dejstvo je, da je bila v tem čakanju na odziv Grčije zelo prepričljiva. Grki so želeli ostati v evru, a brez varčevanja, Nemčija in ostali pa so dejali, da je to iskanje kvadrature kroga, in so čakali. Na koncu Grki niso imeli ideje in so se odločili za novo pomoč.”

> Kakšen je odnos Merkel-Schäuble?

“Veliko je bilo napisanega, da pri finančnih zadevah Schäuble vodi igro, pa da ga je Merklova stisnila v kot ... Dejstvo je, da ima Schäuble svoj pogled na to, kaj je močna Evropa, Merklova pa ima drugačno stališče, ki vključuje bolj široko geostrategijo, z ZDA, Rusijo ... On je zahodni Nemec, ona z vzhoda, imata zanimivo zgodovino medsebojnih odnosov. A bistveno se mi zdi, da sta bila oba v teh pogajanjih na isti strani, veslala sta v skupno smer. Igrala sta nekakšno igro dobrega in slabega policaja. Je pa tudi res, da ima finančni minister drugačno odgovornost kot kanclerka.”

> Torej so bila načelna razhajanja bolj taktična krinka?

“Celo več. Strinjala sta se, da imata vsak svoje mnenje, kar se je dogajalo že v preteklosti. A kot ekipa se dopolnjujeta in sta zelo močna. Takšen pristop očitno deluje, saj je podpora njuni stranki CDU najvišja v zadnjih letih, celo do 43 odstotkov. Ekipa zmaguje. Schäublejevo politiko podpira kar 70 odstotkov Nemcev, kar je ogromno. In tako mimogrede so prejšnji teden potrdili, da bo Merklova spet kandidirala leta 2017.”

> Kje je bila Slovenija v teh pogajanjih?

“Slovenija je na koncu imela trdo linijo do Grčije. Merklova je bila izvrstna v tem, da je znala postaviti v vrsto svoje zaveznike. Drugače pa imam premalo podatkov o Sloveniji, da bi lahko kompetentno ocenil vaše ekonomske razmere.”

DENIS SABADIN