Še pomnite, tovariši?
Tretji september je leta 1981 padel na četrtek. Pred ljubljanskimi Križankami je bilo videti dokaj čudno druščino za to, dotlej elitno prizorišče. Pankerji, rokerji, novovalovci, hipiji, heavymetalci, dijaki, študentje, delavci. Čakali so, da se odprejo vrata. Šli so na Novi rock.
“Novi Rock (1981 - 2000) je bila prireditev, ki je nespregledljivo krojila zgodbo slovenskega rocka osemdesetih in devetdesetih let,” v uvodu v knjigo Novi rock - Rockovski festival v Križankah1981-2000 zapiše Igor Bašin.
V sredo, 7. septembra bodo v Kinu šiška odprli digitalno razstavo fotografij in plakatov dveh desetletij Novega rocka. Ob 19. uri pa bo v tamkajšnji Katedrali okrogla miza 30 let popularizacije alternativne glasbe. Vodil jo bo glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik, ob Igorju Vidmarju in Igorju Bašinu pa bodo sodelovali tudi nekateri protagonisti Novih rockov.
Festival, ki je slovenskim alternativnim zasedbam odpiral vrata na veliki oder v dobesednem in prenesenem pomenu, je živel do leta 2000. Vselej se je držal nekoliko zapleteno zapisanega, a pravzaprav zelo preprostega vodila: “kontinuiranega, organiziranega in vsebinsko osmišljenega spodbujanja izvirne domače rockovske glasbe s poudarkom na nekonvencionalnem, glasbeno-tekstovno inovativnem in zavzetem, nekonformističnem odnosu do družbene stvarnosti”.
Statistika Novega rocka, ki jo povzemamo po Bašinovi knjigi, postreže s temi podatki: v dveh desetletjih je na njegov oder stopilo 152 mladih, obetavnih in perspektivnih glasbenih imen. Na prvi festival alternativne godbe pri nas se je v povprečju prijavilo 47 skupin letno; najbolj suho je bilo leto 1987, ko je komisija prejela le 24 imen, najbolj plodno pa leto 1998, ko se je na Novi rock prijavilo kar 70 mladih bendov. V dveh desetletjih je ta festival zbral približno 70.000 obiskovalcev - v povprečju 3500 na leto. “Dovolj je preleteti spisek vseh nastopajočih na Novem rocku ali pa na slepo izbrati samo enega od njih in takoj postane jasno, kako nespregledljivo, ključno, scenotvorno mesto ima Novi rock v zgodovini slovenskega in tudi jugoslovanskega rocka in popularne glasbe na sploh. Ni bilo enega samega leta, ko na njem ne bi nastopilo vsaj eno novo, mlado, perspektivno ime, ki je z nadaljnjim delom doseglo renome, se zapisalo v anale slovenske in jugoslovanske zgodovine rocka ali doživelo celo komercialen uspeh in popularnost,” še zapiše Bašin.
Novi rock je v dveh desetletjih doživel vzpone in padce, zamenjal državo in družbeni sistem, jezdil od porazov do zmag in nazaj ter na začetku novega tisočletja, zdi se, da nekoliko zmeden od izzivov “nove družbene danosti”, na katere ni zmogel odgovoriti, klonil. A ne povsem. Iz njegove dote je pognal Klubski maraton Radia Študent, ki opravlja poslanstvo svojega predhodnika. Mladi bendi ne rohnijo več z velikega odra Plečnikovega poletnega gledališča, marveč svoj pogled na svet razkrivajo po slovenski klubski mreži.
Zaradi nostalgije? Kljubovanja sedanjemu? Igor Vidmar odgovarja: “Ideja o NR 3.0 je nastala v dvojini in se potrdila kolektivno. Nekaj nostalgije je seveda bilo, vendar je bilo 'kljubovanje sedanjemu' vsaj zame bolj pomembno, ker spremljam Klubski maraton Radia Študent in vso drugo neodvisno produkcijo. Dobrih bendov je veliko, priložnosti za nastope izven klubov pa malo. Eden glavnih razlogov za to, da smo se odločili pripraviti NR 3.0, pa je zelo skromna prisotnost alter-glasbe v osrednjih medijih. To bo NR 3.0 poskusil spremeniti. Prireditev bosta posnela Radio in TVSlovenija.”
In ker je Novi rock kompleksna reč, ki se je je dotaknila tudi avra mitičnosti ob njej pa vznika nostalgija, gledamo nazaj. V četrtek, 3. septembra, 1981. V prvi večer prvega Novega rocka. S tistimi, ki so bili tam.
Novi rock je bil, vsaj v svojih začetkih, otrok panka. Njegovo prvo izdajo sta družno pripravila Radio Študent (tam je pank pridobil domovinsko pravico v začetku leta 1977, ko je tedanji vodja izvedbe programa RŠ, Slobodan Valentinčič, v eter spustil singlico God Save the Queen/No Fun zasedbe Sex Pistols) in Radio Ljubljana. Prvi prodoren in drzen, drugi republiški in populističen. Kje sta našla skupen jezik? Mojmirja Sepeta in Marka Muniha, predstavnika Radia Ljubljana, je pank pritegnil predvsem zaradi slovenskih besedil, mlade bende pa sta videla kot potencial v razvoju domače glasbene produkcije Vsem, tako RŠ-ovcem kot predstavnikom velikega radia, pa je bilo jasno, da se mlade skupine ne morejo uveljaviti brez medijske podpore, prav tako pa so za njihovo pot k poslušalcem ključni posnetki. In prav ti so za mnoge bende, ki so se prijavili na Novi rock, še zlasti v njegovih ranih letih, posebej mamljivi in dragoceni. Prvi Novi rock, ki je v dveh večerih v Križankah poleg enajstih bendov in enega dueta gostil še 10.000 obiskovalcev, je Radio Ljubljana neposredno prenašal. Bojazen, kaj se bo tam pripetilo, je bila nemajhna, še zlasti pri oblastnikih, ki so zaradi domnevno spornih besedil tja napotili kar nekaj špicljev. A ti niso poročali o tem, da bi se kaj protidržavnega slišalo z odra, saj nihče razen največjih fenov ni prav dobro razumel, o čem pravzaprav mladi pankerji kričijo.
Na letošnjem Novem rocku, 9. septembra, bodo nastopili Buldogi, ki so renčali na odru Križank že leta 1981, Otroci socializma, udeleženci NR 1982, ter “stari-novi” Niet - v prvi postavi, s pokojnim pevcem Primožem Habičem so na Novem rocku nastopili 8. septembra 1984. Ob stari gardi bodo na oder NR3.0 stopili še Melodrom, Zircus, Dani Kavaš, Aktivna propaganda, N'Toko, Kvinton ter gost, “bosanski psiho”, Damir Avdić. Ob 18. uri pa bodo v preddverju Križank pripravili sejmišče fonogramov domala vseh domačih aktivnih založb.
Cenzura odrezala Vrbo
So pa cenzorske škarje odščipnile delček nastopa Dua Zlatni zubiMarka Breclja in Ivana Volariča Fea. Brecelj je pobrskal po spominu in vtis o nastopu na Novem rocku leta 1981 pisno zgostil v tale ekstrakt: “Kot minimalistični pesniško- kantavtorski dvojec performerjev brez krmarja sva si kultni ugled med mladimi vzpostavila z nastopi po gimnazijah v letih 1979 in 1980. Dokaj do zelo sva štrlela iz prvega ljubljanoidnega koncepta (napumpani Lublanski psi v osredju) večera, vendar sva dopolnjevala revijo celote, ki se je potem valila skozi ustvarjalnosti polno predrazpadno desetletje kulturnega prostora SFRJ. Feotovo pesem Bevskanje sva posvetila napumpaničem veleveselice in vame je začelo frčati kamenje med izvajanjem pesmi Radojka. Eden, ravno pravšnji, mi je spustil ravno dovolj krvi za vampirje fotografske, inprostor za mojo fotko v obletničnem zborniku, ki ga pomagamo prodajati Bašinu, je bil zagotovljen. Slišal sem, da je res Radio Ljubljana nehal direktno prenašati Novi rock, ko sva izvajala prevod Vrbe nazaj v nemščino. Cenzura socializma je seveda morala dokazati svojo budnost, vendar se je ob tem osmešila. Bolje bi bilo, ko bi dvajset minut “The best of Duo Zlatni zubi” prenašali v celoti, izrezati pa bi morali votle Lublanske pse.”
Cenzuri so se po svoje ognile tudi Kuzle, ki so ob sokrajanih iz zasedbe Šund glasno in odločno Novemu rocku vtisnile idrijski pečat. “Vse nastopajoče so nas, mislim, da dober teden pred nastopom, povabili na Radio Ljubljana na sestanek,” pripoveduje Dare Kaurič. “Na njem so nam dokaj mehko omenili, da naj razmislimo, če je primerno, da v program vključimo tudi pesem Še pomnite, tovariši?. Opozorili so nas, da je to naslov nedeljske oddaje, kar smo seveda vedeli, in da utegne naš komad užaliti čustva borcev NOB. Ker nismo bili konflikten bend, smo ta komad na Novem rocku sicer izpustili, in si ob tem mislili svoje. A zaradi tega nismo bili nič manj udarni in provokativni,” pove Kaurič in doda anekdoto: “Ta nastop smo nestrpno pričakovali. Ne gre zanemariti, da smo bili v bendu zbrani gimnazijci, še vsi zeleni in vajeni zgolj klubskih koncertov. Veliki oder Križank je bil za nas skoraj nepredstavljiv. Vsak bend je imel za nastop odrejenih dvajset minut. Spomnim se, da smo se tako gnali, igrali tako silovito, odrezavo, energično in jezno, da sem imel občutek, da bomo na odru kar izgoreli. In seveda, v takem hudem tempusmo svoj nastop končali pet minut prej. Igor Vidmar je takrat dejal: 'To so bile Kuzle. Mislim, da zanje res nihče ne more reči, da niso pank.'”
Vznemirjenje je tako kot pri Kuzlah brbotalo tudi v Šundu. “Za Šund je nastop na Novem rocku veliko, zelo veliko pomenil. Prvi Novi rock je bil namreč sploh odmeven dogodek, saj je pri organizaciji sodelovala tudi RTV Slovenija, ki je oba večera neposredno prenašala. V Idriji smo celo pridobili nekaj naklonjenosti, čeprav doma nikoli nismo imeli kakšnega velikega občinstva. Ne boste verjeli, a smo imeli na primer več 'fenov' v Goriških Brdih ali pa v Metliki in seveda v Ljubljani. V skupini je bil nastop potrditev tega, da smo na pravi poti in da smo s trdim delom kljub pomanjkljivemu glasbenemu znanju uspeli ustvariti dovolj prebavljivo avtorsko delo, pa čeprav smo bili vsi še zeleni, a jeznoriti najstniki,” se spominja Boris Čibej, kitaristŠunda, na vprašanje o pomenu Novega rocka nekoč in danes pa odgovarja: “Na začetku je bil Novi rock nekaj takega, kakor so bili nekoč Bum festivali ali'gitarijade', kjer so se predstavljali še neznani, a potencialno zelo dobri ustvarjalci. Tako kot tiste prireditve se je tudi ta izpela. Po mojem je to zgodovinska nujnost. Novi rock je vzniknil, ko je po deželi izžarevala pankovska energija. Ko se je ta preselila na tehno poljane, ko je alkohol zamenjala sintetika, uporniški duh pa se je spremenil v cinični hedonizem, je bila ena izmed žrtev tudi Novi rock. Naj mu bo večna slava in lahka zemlja! Žalujoči ostali.”
Kam? Naprej?
Vezni člen med Novim rockom v letih 1981-2000 in letošnjim, ki obeležuje tri desetletja tega festivala, je njegov motor in eden od idejnih očetov, Igor Vidmar.
Pravi, da sporočila prihajajočega Novega rocka ne bi rad vnaprej zakoličil: “Takšno bo, kakršnega bodo ustvarili udeleženci - bendi na odru in občinstvo pod njim, in seveda mediji. Je pa dejstvo, da se besedila mnogih bendov vse več ukvarjajo s kritičnim in krivičnim časom, v katerega nas potiskajo. Upam, da bo prav to poleg kvalitete glasbe naredilo NR 3.0 prepoznavnega v množici festivalov in koncertov.” Izbor bendov sta opravila Radio Študent in ŠKUC Ropot, po Vidmarjevih besedah pa je bil vse prej kot lahek: “Bendov, ki bi lahko nastopili, je za tri večere, ključev za izbor pa je bilo več. Eden je upošteval izbor iz klasike Novega rocka, vendar brez kloniranja lanskega koncerta 60 let punka v Kinu Šiška. Večina je bendov iz Klubskega maratona, pa še trije iz druge neodvisne produkcije - Kvinton, Aktivna propaganda in Damir Avdić, ki bo 'zastopal' tudi ex-Jugo.”
Na vprašanje, ali lahko letošnji Novi rock tako zatrese širše družbeno tkivo, kot ga je bil v začetku 80. let, pa odgovarja: “Ne Novi rock ne katerakoli druga popularna glasba ali kultura ne more več tako zatresti družbenega polja, kot sta ga pank in Laibach v 80. letih, vsaj zaenkrat ne. Razlog je v tem, da je 'zmagoviti' globalni in lokalni (neo)liberalni kapitalizem uspešno pretvoril državljana, študenta, delavca v potrošnika. Globalna pop tv - kultura z resničnostnimi in 'Amerika, Slovenija ... ima talent' šovi je postala vseprisotna in prevladujoča 'duhovna sila', ki proizvaja patološki nacizem generacije za generacijo Jaz-jaz-jaz-sebičnih ljudi, ki se jim zato velikanska sebičnost in pohlep finančnikov in tajkunov ne zdita nič posebnega. Tudi oni bi hoteli biti taki. Če bo NR 3.0 dal vsaj malo misliti o teh rečeh, bo to uspeh.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
