Sem gej, so what!*
In kaj potem, če sem gej? Ali lezbijka, biseksualec ali transseksualec? Pred zakonom bi morali biti vsi enaki, ne glede na svojo spolno usmerjenost. Prav to bodo jutri v Ljubljani sporočali udeleženci 14. parade ponosa - Ljubljana Pride 2014, ki si bodo vzeli svobodo biti in živeti, kar so. Kar drugi, torej heteroseksualci, dejansko počnejo vsak dan.
“Diskriminatorni zakoni, verbalni napadi, začudeni pogledi in prikrita nelagodja ne govorijo o nas, ampak o okolju, ki jim daje domovinsko pravico. Mi samo moramo živeti in na vsako pripombo, gesto ali žalitev dvignjenih obrvi reči: 'Ja, in?' Ali, če parafraziramo nekdanjega premiera in današnjega predsednika Pa kot bi temu v angleščini rekel predsednik republike: 'Sem gej, so what!',” se glasi sporočilo letošnje Parade ponosa. Kot pojasnjuje predsednica društva Parada ponosa Nina Hudej, parada s tem sporočilom opogumlja posameznike in posameznice, da si vzamejo svobodo biti in živeti, kar so.
Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat po vsem svetu prirejajo parade ponosa - v spomin na omenjeni dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti. Leta 2000 so v Rimu organizirali prvo svetovno parado ponosa pod geslom Zaupamo v ponos (In pride we trust), drugo, ki je potekala pod geslom Ljubezen brez meja (Love withouth borders), pa je leta 2006 gostil Jeruzalem. V Sloveniji smo prvo parado ponosa organizirali leta 2001, in sicer kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov. Parada ponosa je nato postala tradicionalna prireditev.
Slovensko gibanje lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, skrajšano LGBT, letos obeležuje že 30 let delovanja. “Veselimo se lahko, da se je v vseh teh letih marsikaj spremenilo na bolje,” pravi Hudejeva. Po treh desetletjih prizadevanj posameznikov in posameznic se lahko pohvalijo z najstarejšim filmskim festivalom v Evropi, nevladnimi organizacijami, lezbično knjižnico, založbami, klubi in kavarnami, literarnimi nagrajenci, lezbičnimi in gejevskimi družinami s posvojenimi otroki in dobljenimi pravnimi bitkami.
Njihova prizadevanja za enakopravnost pa še zdaleč niso končana. Želijo si senzibilnega ustavnega sodišča, ki bi razumelo svojo vlogo pri varovanju pravic manjšin; progresivne levice, ki bi bila lahko gonilo enakosti; zakonske izenačitve partnerstev in družin; nacionalnega jezikovnega korpusa, ki bi priznaval možnost ljubezni med človekoma istega spola; javno razkritih politikov, znanstvenic, gospodarstvenikov in drugih medijskih osebnosti ...
Dolgoletni aktivist LGBT in borec za človekove pravice Mitja Blažič kar ne more razumeti, da si v gibanju že 25 let zaman prizadevajo za odpravo diskriminacije istospolnih parov in družin. “A to je le ena od front, ki so še odprte,” pravi. “Tako naša kot evropska zakonodaja sicer prepovedujeta diskriminacijo posameznika zaradi njegove spolne usmerjenosti. Za pare in družine pa to pri nas ne velja. In natanko 5. maja, ko bi morali na vlado vložiti zakon o partnerski skupnosti, je vlada padla. In sedaj smo spet na začetku,” pojasnjuje. A ne namerava odnehati.
O pravicah, ki pripadajo osebam LGBT, je spregovoril tudi udeležencem delavnice, ki so jo v sklopu letošnjega Tedna Parade ponosa pripravili tudi v koprski e-kavarni Pina. Letos so namreč aktivnosti iz Ljubljane razširili tudi na druga slovenska mesta. “Namen delavnic je ponuditi zlasti mladim lezbijkam, gejem, bi- in transseksualcem možnosti pridobiti si kompetence za aktivno državljanstvo, bodisi za aktivno delovanje v skupnosti bodisi izven nje, delavnice pa udeležencem dajejo tudi znanje in veščine za lažje in uspešnejše soočanje z diskriminacijo, nasiljem ali neprijetnostmi, ki jih doživljajo v zasebnem in poklicnem življenju,” pojasnjuje Hudejeva.
Ker se le redko zgodi, da en človek doživlja vse oblike neenakega obravnavanja, je toliko pomembnejše, pravi Hudejeva, da obstajajo nevladne organizacije, ki sistematično zbirajo podatke ter si prizadevajo za odpravo diskriminacije na sistemski ravni.
Čeprav so se organizatorji s sporočilom in geslom letošnje parade želeli izogniti naslavljanju politike, so se zaradi predvolilnega obdobja odločili skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami oblikovati izjavo, ki jo bodo pred volitvami predložili v podpis političnim strankam. “Pozvali jih bomo, da se zavežejo spoštovati človekove pravice in enakost za vse, vključno s človekovimi pravicami lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih oseb,” pojasnjuje Nina Hudej.
PETRA VIDRIH
* pa kaj?
