“Slovenci, dvignite glavo!”
V ponedeljek je polna dvorana Doma krajanov v Ajdovščini z navdušenjem prisluhnila glavnima podpornikoma slovenske smučarske kraljice Tine Maze. V ospredju je bil šef njene ekipe Andrea Massi, ki je danes razkril ime novega trenerja ekipe, nekaj o ozadju belega cirkusa pa je povedal tudi njegov prijatelj in sodelavec za pravne zadeve v ekipi, odvetnik Damjan Terpin.
> Javni pogovor s smučarskima gostoma je bil sicer ena rednih prireditev ajdovske Civilne iniciative Čaven, a bržkone najzanimivejša doslej. Andrea Massi s svojo neposrednostjo in čustvenostjo nikogar ne pusti hladnega. Po uvodnih vprašanjih našega nekdanjega novinarja in urednika Tina Mamića so se vprašanja občinstva kar vrstila. Najzanimivejše je bilo izvedeti, kaj se je ob koncu sezone zgodilo med Mazejevo in Massijem.
“Nisem prvi življenjski sopotnik in obenem trener vrhunske športnice. Tudi nekdanjo svetovno rekorderko v skoku v višino Saro Simeoni je treniral soprog. Z moje strani pri ločevanju športnega in zasebnega dela ni bilo težav. Pri meni je kondicijski trening od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. In takrat ne sme biti ničesar drugega. Ženske pa te meje v popolni natančnosti težko sprejmejo. Na treningu imam težko roko, in če ne bi bilo tako, Tina lani ne bi imela 2414 točk in zmage v svetovnem pokalu - to je 420 točk več, kot jih je imel prejšnji rekorder Herman Meier. Tina težko usklajuje šport in zasebno življenje. Pri njej sta na eni strani nenormalna nadarjenost in moč, na drugi pa ženskost. Pri tem usklajevanju sem prišel do meje, ko mi je postal pomembnejši najin odnos kot vse drugo. Moral sem najti zunanjo trenersko rešitev. Predstavil jo bom v petek. Drugih metod dela nimam. Če bi nadaljeval, bi bilo stresno, kot je bilo doslej,” je povedal Massi, ki so ga v stisko spravile še druge težave. Pri odpravljanju mu je veliko pomagal Damjan Terpin, ki je moral Mazejevo ves čas ščititi pred njeno lastno zvezo.
“Vsako leto so skoraj isti boji z zvezo glede denarja in pogojev sodelovanja,” pravi Massi. “Naši nasprotniki nimajo znanja o svojem delu. In tudi vsi ti boji so prispevali k moji izjavi ob koncu sezone, da se umikam. Vse skupaj me je zelo zdelalo. Imel sem po domače poln kufer vsega. Vsa leta se moram boriti z velesilami, z Nemčijo, Avstrijo, Ameriko, ob tem pa se ne morem boriti še proti lastni zvezi. Če ne bi bilo Damjana in nekaterih sponzorjev, bi že obupal.”
Tina dvigne 12 ton
Imen trenerjev v Ajdovščini nismo izvedeli, zato pa ni manjkalo ponazoritev, kako težka je pot do vrhunskih rezultatov. Tipičen delovni dan ekipe je takšen, opisuje Massi: “V pripravljalnem obdobju začnemo z vsakodnevnima dvema urama dela v naši goriški utežarni. To je prostor brez udobja. Tina dvigne 12 ton v dveh urah. Ne poskušajte tega narediti vi. Štirideset dni v pripravljalnem obdobju namenimo temu. Fizična in psihična moč rasteta vzporedno in pripeljeta do rezultata. Popoldne je na vrsti 16 krat 60 metrov sprinta in 3 krat 300 metrov na polno. Pred tem je še ogrevanje. Ko je bivši trener Livio Magoni prvič prišel na naš trening, je rekel, da bi jaz v italijanski ženski reprezentanci ostal kondicijski trener le do konca prvega ogrevanja. Včasih delamo še več kot družina Kostelić. Na začetku smo bili podobno revni. Na prvih pripravah v Novi Zelandiji sem kuhal sam, in to v stanovanju, ki je bilo tako obupno, da vanj ne bi šel še enkrat. O teh dogodivščinah pripravljam knjigo. Najhuje je pozimi. Priprava na vsako tekmo je maksimalna. Vedno mora biti napetost. Izhodišče je boj za zmago. Ko napetost spustiš, si že petnajsti. Tina naredi cel protokol ogrevanja že pred zajtrkom. Včasih je na sobnem kolesu že ob 4.45. Metabolizem je treba pravočasno dvigovati, da si že za prvo vožnjo dopoldne v polnih obratih.”
Na smučanje z metlo
Glede na izjemne Tinine dosežke v Massijevem obdobju ni manjkalo niti vprašanje, ali mu je smučarska zveza že ponujala kakšno funkcijo oziroma ali bi v ekipo vzel še koga.
“Le nekdanji predsednik SZS Tomaž Lovše mi je po zlatem odličju v veleslalomu na SP v Garmisch Partenkirchnu ponudil mesto šefa alpskih disciplin,” je odgovoril Massi. “Tega nisem mogel sprejeti, ker potem ne bi mogel več voditi Tinine ekipe. Kasneje ponudb ni bilo več. Ker sem odkrit, so mnogi že vedeli, kako bi bilo. Doma imam veliko metlo. Precej bi bilo treba počistiti na zvezi. Letos sem ponudil, da bi na kondicijske priprave vzel dva najobetavnejša fanta v tehničnih disciplinah. Potem je šlo 75 dni za sestanke, volitve in imenovanja na zvezi. Odločitve ni bilo. Ponudba ostaja odprta za naslednje leto.”
Andrea Massi ima pri 46 letih za sabo pestro, uspešno, a tudi trnovo življenjsko pot. Diplomant rimske fakultete za šport in učitelj III. (najvišje) učiteljske stopnje Smučarske zveze Slovenije je bil v svoji generaciji edini Italijan, ki so ga starši poslali v goriško slovensko osnovno in srednjo šolo. Splet tragičnih okoliščin je botroval, da jo je zaključil že brez obeh staršev, a si je v tem času pridobil nekaj slovenskih prijateljev. Po otroškem tekmovalnem smučanju je nadaljeval z atletiko, v kateri je bil tudi uspešen trener. V slovensko smučarsko reprezentanco je prvič prišel pred 12 leti, zadnjih 6 let pa vodi ekipo Tine Maze.
Prihodnost brez Tine
Pri 31 letih se kariera zmagovalke olimpijskih iger, svetovnega pokala in svetovnega prvenstva bliža koncu. Ali ima slovensko smučanje po Tininem slovesu še prihodnost? Massi je prepričan, da bodo v pravem spoju talenta, dela, strokovnosti in odgovornosti prišli tudi rezultati:
“Ne vem, kdo je pripravljen iti v naš sistem in vzeti kandidata za bodočega šampiona in iti v takšne bitke, kot smo jih prestali mi. Ne bi pa obupal. Marsikaj je mogoče rešiti s poenostavitvami v organiziranosti alpskih disciplin v smer učinkovitosti. Denar mora biti zelo gospodarno porabljen za razvoj športnika. Tu mora biti izkoristek popoln, in pri nas je. Marsikateri velik sistem dela s polovičnim izkoristkom. V SZS napačne odločitve v sistemu prinesejo toliko ali pa še več škode, kot je znesek, ki pride iz zveze k nam. Stvari v zvezi je treba racionalizirati. Vsak, ki dobi svoj proračun, mora zanj brezpogojno odgovarjati. Vem, s kakšnim denarjem startamo, in potem ne hodim na zvezo prosit za še. Slovenija potrebuje učinkovito zvezo z maloštevilnimi odličnimi profesionalci. Sistem dela za vrhunski rezultat pa je jasen. Vrata naše ekipe so odprta.”
Pri tem so razglabljanja o (ne)zmagovalni mentaliteti po Massijevem mnenju brezpredmetna. “Vrhunski športnik se rodi kot zmagovalec, ostalo da trener,” pravi. “Moj učitelj na fakulteti je bil trener slovitega italijanskega sprinterja Pietra Mennee. Rekel je: dober trener je tisti, ki ne pokvari talenta. Talent pa potrebuje ogromno premišljenega dolgoletnega dela. Slovenci ste kot drugi - imate dve roki, dve nogi in eno glavo. Pečate o nezmagovalnosti si dajete sami. Nikogar ne bi na začetku oropal možnosti, da naredi kaj velikega. To, da si sami dajete pečat, je pustilo posledice tudi na Tini. Z njo sem se okrog tega zelo prepiral. Kot mladinka je že imela zmagovalno mentaliteto. Geni so bili, talent je bil, in to je tisto, česar ni mogoče zamenjati. Zamenjali oziroma v zmagovalno spremenili pa smo okolje. V državi z dvema milijonoma prebivalcev sicer ne more biti toliko zmagovalcev kot v kakšni večji, a na posameznem področju lahko uspe. Italija na primer nima medalje v ženskem smučanju na olimpijskih igrah od leta 2002 in na SP že šest let. Tudi skupnega seštevka svetovnega pokala Italijanka še nima. Tini je to uspelo, torej, Slovenci, dvignite glavo!”
Andrea Massi in Tina Maze bosta svojo prenovljeno ekipo za prihajajočo sezono (po letošnji je ostala brez trenerja Maura Pinija in fizioterapevtke Nežke Poljanšek) predstavila danes pri svojem dolgoletnem pokrovitelju Avto Jarc v Mariboru. V Ajdovščini imen ni bilo mogoče izvedeti, znano pa je, da so v začetku maja kandidati v okviru testiranja opreme na avstrijskem ledeniku Kaunetral opravili preizkus na terenu. Bržkone bo glavni izziv Korošice v novi sezoni doseganje vrhunstva v slalomu, saj le v tej disciplini ni čisto v svetovnem vrhu.
Zagata slovenskega smučanja je precej podobna tisti, ki jo poznamo kot družba. Naučili smo se čakati, da bo organizacija, v kateri ni ljudi z imeni in priimki, naredila nekaj namesto nas. Goriški gost je to med razmišljanjem, zakaj po uspešni mladinski karieri izgubljamo talente, nazorno osvetlil:
“Ne krivim sistema. Kosim travo pred svojo hišo in tudi nekoliko naprej, kjer je občinska zemlja, ker pač občina ne kosi. Sčasoma se je po meni začel zgledovati tudi sosed, in sedaj imamo vse lepo pokošeno. Pismo županu ni pomagalo. Sistem smo mi vsi. Rekel bi, da mladi v Sloveniji trenirajo preveč in predvsem preveč specifično in premalo dolgoročno. Tako se lahko zasitijo. Z 12-letnim otrokom pri treningu ne bi ciljal na pokal Pinocchio. Tina ni nikoli zmagala na velikih mednarodnih tekmah v mlajših kategorijah, a je bila po tem prva v absolutni konkurenci. Ima 11 kolajn, je dvakrat svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka. Treba je delati s cilji v članski konkurenci. Morda pa v mladinskih kategorijah v Sloveniji trenirajo dobro, v članskih pa slabše. Slovenija je imela fante, ki so bili kot mladinci pred Marcelom Hirscherjem, letos pa nimajo točk v svetovnem pokalu. Mislim, da se je že šest mladinskih prvakov izgubilo. Kriv ni sistem, temveč ljudje z imeni. Treba je analizirati, kdo in s kakšnimi metodami je pripeljal do rezultata in kakšno delo ni obrodilo sadov. ”
IGOR MUŠIČ
