Slovenija je za, Slovenija je proti

Zaradi spremenjene referendumske zakonodaje bo udeležba na referendumu še kako pomembna. Da bi dosegli zakonsko določeni kvorum, morajo nasprotniki izenačitve pravic istospolnih na referendumu zbrati vsaj 343.000 glasov “proti”. Glasovi “za” ne vplivajo na kvorum, vseeno pa zagovorniki izenačitve pravic svoje privržence pozivajo na volišča. Ob doseženem kvorumu bi namreč referendum dobila tista stran, ki bi zbrala več glasov.

39 organizatorjev kampanje

Pola sta dva, organizatorjev kampanje, ki se postavljajo na to ali ono stran, pa kar 39. Poleg političnih strank, civilnodružbenih skupin in posameznikov, ki pričakovano zagovarjajo izenačitev ali ji nasprotujejo, na seznamu organizatorjev najdemo na primer tudi Klub Češplja, ki se na svoji spletni strani predstavlja kot “klub za osveščanje spolne energije in zdravo spolnost”. Klub je namenjen heteroseksualcem, starim najmanj 21 let. Niso swingerji, poudarjajo, volilce pa spodbujajo, naj na referendumu oddajo glas proti. Proti je tudi Društvo davkoplačevalci se ne damo. To ni le vprašanje denarja, je pa tudi vprašanje denarja, je v eni od spletnih klepetalnic pojasnjeval predsednik društva Vili Kovačič. Iz davkoplačevalskega denarja se bo financiralo vse, kar podpira Legebitra, trdi.

Tudi med zagovorniki sprememb, ki so se združili pod okriljem kampanje Čas je ZA, najdemo takšne, ki se prvenstveno ukvarjajo z drugimi rečmi. Za zakon se je tako na primer postavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ali pa Slovenska kadrovska zveza. Argumenti obeh so podobni. Tako kot zavračamo, da bi delodajalci kateremu koli delavcu kratili pravice zaradi njegovih osebnih okoliščin, tako si prizadevamo, da pravice ne bi bila kratene v celotni družbi, pravijo prvi. Kadrovniki pa: “Še posebej želimo poudariti, da mora kadrovanje slediti izključno znanju in kompetentnosti posameznikov, ne glede na njihove osebne okoliščine, saj le tako organizacije dosegajo najboljše rezultate.”

Vse v senci otrok

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sedanjo definicijo zakonske zveze iz zveze moškega in ženske spreminja v zvezo dveh oseb. Posledično to pomeni, da bi se vse pravice in dolžnosti, ki jih imata zdaj moški in ženska kot zakonca, po novem nanašale na dve osebi, ne glede na njun spol.

Zakonov, v katerih so zdaj istospolni pari obravnavani neenakopravno, naj bi bilo 70. Zaposleni istospolni partner na primer nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja, niti pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana. Nezaposleni istospolni partner se po svojem partnerju ne more zdravstveno zavarovati. Istospolni partnerji med drugim nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela ob smrti partnerja, prav tako pa se ne štejejo med osebe, ki jim je treba omogočiti obisk obsojenca na prestajanju zaporne kazni. Vse našteto velja za partnerje, ki živijo v registriranih istospolnih skupnostih, tisti, ki svoje skupnosti niso registrirali, naj bi bili diskriminirani še bolj.

Te in druge neenakosti, ki bi jih odpravila sporna novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ostajajo v senci sprememb, ki se nanašajo na posvojitev otroka in na to, da bi imeli istospolni pari tudi sicer enake pravice in dolžnosti glede otrok, kot jih imajo moško-ženski pari. Na tej točki so se v kampanjo na stran zagovornikov zakona postavili oddelki za psihologijo ter pedagogiko in andragogiko fakultet ljubljanske in mariborske univerze ter fakulteta za socialno delo. Psihologinja, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek tako izpostavlja: “Dokazano je, da različne oblike družin nimajo neposrednega učinka na aktualni in kasnejši razvoj otrok, njihovo akademsko učinkovitost, socialno vedenje. Na otrokov razvoj ugodno vpliva odsotnost konfliktov v družini, zaupanje, povezanost, občutljivost, odzivnost, toplina in varnost, torej kakovost starševstva in vzgojni slog.”

Nasprotniki sprememb vztrajajo, da otrok za svoj razvoj potrebuje mamo in očeta ter da je zato treba ohraniti sedanjo opredelitev zakonske zveze in družine. O teh spremembah je beseda tekla že pred tremi leti, ob sprejemanju družinskega zakonika. Takrat sta pomisleke o spremembah izrazila tudi zdaj že pokojna strokovnjaka, akademik, takratni predsednik SAZU Jože Trontelj in psiholog Bogdan Žorž. Žorž je med drugim opozoril, da se strokovnjaki preveč sklicujejo na raziskave, ko napovedujejo koristnost sprememb. Gre le za njihovo interpretacijo raziskav, zato bi morala etična drža te strokovnjake siliti, da dopustijo tudi drugačno interpretacijo, je menil Žorž. “Še posebej bi strokovnjaki morali biti previdni pri občutljivih vprašanjih vzgoje, kjer se rezultati takšne ali drugačne vzgoje pogosto pokažejo šele čez dolgo časa, morda celo šele v naslednji generaciji,” je zapisal Žorž in opozoril, da se je nekaj podobnega zgodilo s permisivno vzgojo, pri uvajanju katere so se strokovnjaki sklicevali na strokovne analize, ki da dokazujejo njeno ustreznost.

Ob tokratni kampanji prihaja pri nasprotnikih zakona v ospredje tudi strah pred uvajanjem teorije spola v izobraževalni sistem. Šlo naj bi za poskus prevzgoje otrok v skladu s teorijo, da ne obstaja ženski in moški naravni spol ter da si mora otrok sam izbrati svojo spolno identiteto. Prisotna so tudi opozorila, da bi sprememba definicije zakonske zveze vodila v trgovanje z nadomestnim materinstvom, strah, da bi Centri za socialno delo v primeru smrti staršev pri posvojitvah dajali prednost istospolnim parom, ter skrb, da bi zakon omogočil lezbijkam oploditev z biomedicinsko pomočjo na račun davkoplačevalcev.

Z ministrstev za delo in za zdravje so nam na vprašanje, ali bo izenačitev pravic pomenila izenačitev pri dostopu do umetne oploditve tudi za lezbične pare, napisali odgovor “ne”. Pri posvojitvah pa je tako, da v primeru smrti staršev Center za socialno delo najprej preveri mrežo otrokovih sorodnikov in bližnjih. Če v njej ne najde nikogar, ki bi bil primeren za skrbnika, da otroka v posvojitev ali rejo.

Do ciljev z nizkimi udarci

O tradicionalnih vrednotah v tem predreferendumskem času ne govorijo le nasprotniki, ampak tudi zagovorniki izenačitve pravic. “S kampanjo želimo volilcem in volilkam v Sloveniji sporočati, da je glas ZA, glas za družinske vrednote, saj omogoča izpolnitev teh vrednot vsem ljudem. Čas je, da postanemo prav vsi deležni dolžnosti in pravic, ki jih prinaša institut poroke, utemeljen na tradicionalnih vrednotah slovenske družbe. Brez izjeme,” so nam sporočili koordinatorji kampanje

Čas je ZA, ki poteka tako na socialnih omrežjih kot na javnih dogodkih po vsej Sloveniji. V tej kampanji so združili moči vsi zagovorniki sprememb, od levosredinskih in levih političnih strank, do društev in posameznikov. Njihov prepoznavni znak so pisane črke v napisu Čas je ZA. Njihov bedge si je do zdaj na sliko svojega facebook ali tviter profila preneslo približno 2600 uporabnikov.

O medijskih strategijah, ki jih je izbrala koalicija Za otroke gre!, najbolj prepoznavna skupina nasprotnikov sprememb zakona, nam kaj več ni uspelo izvedeti. Brez odgovorov je ostala tudi prošnja, s katero smo jih prosili, naj ocenijo, ali njihovi nasprotniki svoja stališča širijo na korekten način, in vprašanje, ali so jih morda zmotili kakšni nastopi ljudi v nasprotnem taboru. Tudi v kampanji Čas je ZA so bili z odgovorom na ta vprašanja skopi: “Kampanje nasprotnikov ne bi želeli podrobneje ocenjevati. Ocenjevanje prepuščamo volilcem in volilkam v Sloveniji.”

Medtem pa je v resničnem svetu živahno. Če bi se kampanja končala danes, bi si jo zapomnili vsaj po dveh stvareh, ki sta povzročili precejšnje ogorčenje; po besedah Svetlane Makarovič in po oglasu Slovenija je PROTI, ki si ga je mogoče ogledati na youtubu. Makarovičeva je na Knjižnem sejmu o nasprotnikih uveljavitve zakona Alešu Primcu, patru Branku Cestniku in poslancu NSi Jožefu Horvatu - vsi trije so nastopili na neki drugi okrogli mizi - dejala: “Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.” Na te besede je reagirala NSi z zahtevo, naj urad varuha človekovih pravic in Mirovni inštitut obsodita sovražni govor Makarovičeve in proti njej vložita kazensko ovadbo.

Z nasprotne strani je prišla bodica v obliki oglasa Slovenija je PROTI - Mama in oče sta podoba zmagoslavja. Do poslednjih dni. Oglas si je na youtubu do včeraj ogledalo prek 24.000 uporabnikov. Sporno pri tem oglasu je, da nikjer ni označeno, kdo je naročnik, kot to veleva zakonodaja, ki ureja volitve in referendume.

Odgovor na ta oglas je oglas Slovenija je PROTI PROTI - Starša sta podoba zmagoslavja.Do poslednjih dni. Avtorji so pripravili parodijo, za podlago uporabili isti posnetek, besedilo berejo v podobnem tonu, vsebina oglasa pa je povsem nasprotna tisti, ki jo podaja izvorni oglas. Izziv za inšpektorje bo tudi ta parodija, saj tudi tu ni videti, kdo jo je naročil. Parodija je včeraj beležila približno 9000 ogledov.

JANA KREBELJ