Šok, protislovja in teorije zarote
Vesti, kako je prišlo do atentata, so si bile vse te dni protislovne, so v Primorskih novicah zapisali 29. novembra 1963, teden dni po atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Dogodek je bil že od vsega začetka povezan z nasprotujočimi si informacijami in nejasnostmi.
Poročanje medijev pa veliko pove tudi o tedanjih političnih konstelacijah. Primorski dnevnik, ki je o dogodku obširno poročal že dva dneva po atentatu, med drugim piše o silno vznemirjenem Nikiti Hruščovu, predsedniku sovjetskega parlametna, in odzivih iz Sovjetske zveze.
Hruščov je ob novici o smrti ameriškega predsednika nemudoma prekinil obisk v Kijevu in prišel na ameriško veleposlaništvo v Moskvi, oblečen v črno. Tam se je zadržal dvajset minut. “Kazalo je, da je Hruščov zelo vznemirjen in ob tej priložnosti ni dal nobene izjave. Osebe, ki so videle Hruščova, pripovedujejo, da je bil razburjen in da je zaradi tega napisal napačen datum, kar je Smirnovski (načelnik severnoameriškega oddelka zunanjega ministrstva SZ, op. a.) nato popravil ... Ko je odhajal, se je zdelo, da je Hruščov še bolj pretresen kot ob prihodu.” Dramatični dogodek je v Sovjetski zvezi zelo odmeval. “Zahodni opazovalci v Moskvi poudarjajo, da se ne spominjajo nobene druge priložnosti, ob kateri bi sovjetski voditelji tako toplo in s takim poudarkom sovjetske informacijske službe izrazili svoje sožalje spričo smrti kake zahodne politične osebnosti,” so zapisali. Ob tej priložnosti naj bi se zgodil celo prvi neposredni prenos med Washingtonom in Moskvo, prek satelita Telstar, kar je časopis kot posebno zanimivost objavil v nadnaslovu članka. “Sovjetska televizija in radio sta danes popoldne večkrat oddajala vesti o Kennedyjevi smrti, med premori pa klasično glasbo,” je poročal časopis.
Primorski dnevnik je zbral številne odzive iz sveta, med drugim tudi iz Jugoslavije, ki je zaradi dogodka razglasila “dan splošne žalosti”.“Jugoslovanska javnost je danes pod globokim vtisom tragične smrti ameriškega predsednika in sočustvuje v tragediji, ki je doletela prijateljsko ameriško ljudstvo,” se je na dogodek odzval Josip Broz Tito. Časnik je objavil tudi odziv italijanske politike in omenil množice ljudi, ki so se zgrinjale na ameriško ambasado v Rimu.
“Emancipator črnskega ljudstva”
Časnik je objavil tudi več izjav “črnskih voditeljev”, ki so bili zaradi Kennedyjevih prizadevanj za odpravo rasizma še posebej prizadeti. Predsednik sindikata železničarjev Philip Randolph je dejal: “Drugi emancipator črnskega ljudstva je bil ubit po zločinski roki. Črnci bodo posvetili svoje življenje spolnitvi ameriške demokracije, načelu, kateremu sta dva predsednika žrtvovala življenje.” Ogorčenje zaradi nasilnega dogodka je izrazil tudi Rob Wilkins, predsednik združenja “za napredek barvastih ljudi”, “črnski boksar”Sonny Liston pa je o predsednikovi smrti dejal: “Zelo sem užaloščen za moje pleme, ker je bil prijatelj črncev in ljudstva.”
Kennedyjeva vdova Jackie je sicer iz sveta prejela številne izraze sožalja. Med njimi so bili tudi ameriški predstavniki komunistov, ki so za umor obtožili člane skrajne desničarske skupine John Birch. Enakega mnenja so bili demokrati, njihov predstavnik Hale Boggs je izjavil: “Ti prekleti člani družbe John Birch bi morali biti zadovoljni. Pritisnili so na petelina.” Brzojavko s sožaljem je Kennedyjevi vdovi poslal tudi ustanovitelj gibanja John Birch.
Medtem je novi predsednik Lyndon B. Johnson objavil razglas, da bo v ponedeljek “dan državne žalosti” in napovedal nadaljevanje Kennedyjeve politike. Primorski dnevnik je o novem predsedniku zapisal še, da “pripada protestantski sekti Kristusovih učencev, ki šteje v ZDA približno 1.800.000 pristašev.”
Policija ni našla priče
Časopis je natančno poročal tudi o do tedaj znanih okoliščinah dogodka. Med drugim so zapisali, da je bila Kennedyjeva soproga Jackie ves čas ob truplu svojega moža, tako v bolnišnici kot ob prevozu iz Dallasa v Washington. “Ob prihodu je imela na sebi še isto obleko, ki jo je nosila, ko je bil izvršen atentat na njenega moža, in njene noge so bile vse okrvavljene,” jeporočal časopis. Otroka so o smrti očeta obvestili v soboto.
Poročali so tudi o zaslišanju Leeja HarveyjaOswalda, ki je bil v soboto formalno obtožen umora, in napovedali prihajajoče javno zaslišanje. “Načelnik policije je izjavil, da Oswald odločno zanikuje, da bi imel kakršen koli opravek z atentatom in da policija ni mogla najti nobene osebe, ki bi lahko pričala, da je Oswald človek, ki je pritisnil na petelina na puški.” Istega dne, ko je bila objavljena ta novica, je Jack Ruby Oswalda ustrelil v trebuh.
Agenti niso vedeli, na koga bi streljali
Primorske novice, ki so tedaj izhajale vsakih 14 dni, so imele teden dni po dogodku na voljo že precej informacij, ki pa so že tedaj spodbujale različne interpretacije in teorije zarote. “Svet se čudi, da ameriška varnostna služba ni znala zaščititi življenja svojemu predsedniku v Dallasu, mestu, ki ga po pravici štejejo za najmočnejšo trdnjavo nasprotnikov Kennedyjeve notranje in zunanje politike,” so zapisali.
V članku z naslovom Kako so zločinci zahrbtno umorili Kennedyja z natančno rekonstrukcijo dogodkov so med drugim omenili, da naj bi bilo okoli Kennedyja v trenutku streljanja približno dvanajst agentov, ki pa “niso videli nikogar, na katerega bi streljali, kajti morilec je streljal iz dobro prikritega skrivališča.” V bolnišnici, kamor so nemudoma pripeljali predsednika, je bilo ob njem deset kirurgov. Opravili so transfuzijo krvi in mu skozi odprtino v grlu dali kisik, a so vseskozi vedeli, da mu ni več pomoči.
Čeprav je bilo po zaslišanju Oswalda več uradnih izjav, ki so si nasprotovale - po eni strani trditev, da je Oswald vsekakor umoril Kennedyja, po drugi pa, da zadeva še zdaleč ni zaključena - so Oswalda že v soboto formalno obdolžili umora predsednika in policijskega agenta. “Ta teden bi ga moral javno zaslišati preiskovalni sodnik, za tem pa bi prišel pred preiskovalno sodišče, če se ne bi v nedeljo zgodilo nekaj nepričakovanega. V trenutku, ko so Oswalda pod močno policijsko stražo peljali iz mestnega v pokrajinski zapor v Dallasu, je nenadoma streljal na Oswalda iz neposredne bližine Jack Rabyl (pravilno ime je Jack Ruby, op. a.), po poklicu lastnik nočnega lokala v Dallasu, star 50 let. Pomešan je bil med novinarji in policijskimi agenti, fotoreporterji in televizijskimi snemalci. Zadel ga je v želodec in so ga takoj prepeljali v bolnišnico”. V bolnišnici, kjer je umrl Kennedy, niti Oswaldu ni bilo več pomoči. To je še bolj spodbudilo različne govorice. “Policijske oblasti so pohitele izjavljat, da je s smrtjo Oswalda Leeja končana preiskava o Kennedyu.” Teorije zarote so se razbohotile. “Nehote se nam vsiljuje vtis, da so bili zarotniki proti Kennedyjevi politiki dobro organizirani in da so se hoteli z umorom Oswalda znebiti važne priče,” so zapisali v Primorskih novicah.
Prijatelj jugoslovanskih narodov
Med drugim so v Primorskih novicah zapisali, da je obdobje Kennedya “vzbudilo v vseh narodnih sveta veliko upanje in pričakovanje, da bo vojna kot sredstvo medsebojnega obračunavanja izginila s sveta in da se bo človeštvo podalo na pot napredka in sožitja”. Zaradi njegove domnevne zavezanosti miru naj bi si nakopal številne sovražnike. Primorske novice so objavile tudi izjavo, v kateri je Tito med drugim dejal: “S smrtjo predsednika Kennedyja izgublja ameriško ljudstvo zares veliko osebnost svoje zgodovine, miroljubni svet pa iskrenega zagovornika miru.”
Na isti dan umrl pisatelj Aldous Huxley
Časopis Delo je o dogodku poročal takoj naslednji dan po atentatu, 23. novembra. V kratki vesti z naslovom John F. Kennedy ubit na vrhu prve strani so zapisali, da je predsednika ustrelil neznani atentator s tremi streli, zadet pa je bil tudi guverner Texasa John Connally. “Kaže, da je bil atentat izvršen iz zasede,” so zapisali. Najprej so navedli, da je bil predsednik ranjen in da je v kritičnem stanju, na koncu vesti pa so potrdili, da je Kennedy umrl.
Zanimivo je še, katere so bile ostale novice ob vesti o Kennedyevi smrti. Primorski dnevnik je ob vesteh o Kennedyju objavil še kratko vest o smrti britanskega pisatelja Aldousa Huxleyja. Ta je umrl na svojem domu istega dne kot Kennedy. Med drugim so poročali tudi o poskusih načrtovanja “večstranske jedrske sile NATO”, v katero so tedaj bile poleg ZDA vključene še Italija, Zahodna Nemčija, Turčija, Grčija in Belgija. V novicah iz sveta so med drugim sporočili, da je sovjetski predsednik odbora za prijateljstvo med ZDA in SZ ameriško boveščevalno službo obtožil, da “sili ameriške turiste, ki odhajajo v Sovjetsko zvezo, naj vohunijo”.
Primorske novice so ob vesti o Kennedyjevi smrti na prvi strani poročale o kadrovski politiki v Jugoslaviji in pomanjkanju delavcev z visoko izobrazbo, o 20. obletnici zasedanja AVNOJ v Jajcu in o sestanku glede razmer slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Delo je na naslovnico postavilo prihod romunske delegacije v Beograd in prizadevanja za integracijo zahodne Evrope, ki se je dogovarjala za skupni kmetijski trg.
In še: nemški kancler Ludwig Erhard je bil dogovorjen za sestanek s Kennedyjem, so poročali. Zgodovina ga je prehitela. REKA ŠAV
