“Somelje je vez med pridelovalci in potrošniki”

> Kako je pred četrt stoletja prišlo do ustanovitve društva Sommelier Slovenije?

Škarabot: “Ugotavljali smo, da je potrebno na področju strežbe vin in nasploh glede kulture mize oziroma uživanja in strežbe hrane, narediti korak naprej, da je treba našo nastajajočo državo vključiti v sodobne trende, kakršne so poznali v gastronomsko bolj razvitih državah, tudi v sosednji Italiji. Že leta 1985 sem bil na someljejskem tečaju v Italiji. V someljejstvo me je uvedel moj dober prijatelj Mario Michelini, ki je bil predsednik someljejskega združenja za goriško pokrajino. Povezal sem njega na eni strani in druge prijatelje na tukajšnji strani. Pomagal nam je do prvih strokovnih znanj in nas venomer spodbujal. Odločili smo se, da bomo v delovanju sledili programu mednarodnega združenja someljejev ASI. Z delovanjem smo začeli še pred osamosvojitvijo in takoj po njej pristopili k vsem potrebnim opravilom za ustanovitev in mednarodno registracijo društva.”

Peršolja: “Ko sem služboval v briški zadružni kleti, je skupino vodilnih direktor Miro Simčič povabil na večerjo v nek dvorec v Soave. Takrat sem prvič videl someljeja pri delu. Name je naredilo izjemen vtis, zdelo se mi je nadvse zanimivo. Vtis je Simčič nadgradil v tedanjem hotelu Argonavti s predstavitvijo svoje knjige Vino med ljudsko znanostjo in svetovno modrostjo, v kateri je eno poglavje posvetil someljejem. Ko so obnavljali grad na Dobrovem, smo se veliko pogovarjali, kako bi mu vdahnili življenje. Razmišljali smo tudi o izobraževanjih in domala organsko je bilo, da smo se z Davorinom dogovorili za ustanovni sestanek društva Sommelier Slovenije v gradu. Kmalu zatem, 21. januarja 1992, je bilo društvo tudi uradno registrirano.”

“Dotlej smo, to zdaj zveni že kot oguljena fraza, stregli belo in rdeče vino, če je kdo naročil buteljko, smo jo odprli in postavili na mizo. Nikogar, niti gostov, ni brigalo, ali ima vino morebiti vonj po zamašku.”