Srce in duša tolminske knjižnice

Marta Filli se je v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja vpisala na učiteljišče v Tolminu, zadnji letnik pa je zaključila leta 1945 na učiteljišču v Gorici. Kot učiteljica je službovala v Soči in Zadlaz Čadrgu. V tem času je opravila gimnazijsko maturo na slovenskem liceju v Trstu in se leta 1954 zaposlila v Knjižnici Tolmin, ki jo je vodila do svoje upokojitve leta 1989.

Za svoje delo je leta 1967 od Društva bibliotekarjev Slovenije prejela Čopovo diplomo, leta 1982 pa jo je Zveza kulturnih organizacij Slovenije odlikovala s Trubarjevo diplomo. Priznanja si je zaslužila ne samo zaradi odličnega opravljanja svojega osnovnega poklica, ampak tudi zato, ker se je trudila tolminski knjižnici dati poseben pomen, ki ga ima lahko knjižnica v manjšem mestu.

Knjižnica je postala kulturno središče

Pod njenim vodstvom se je knjižnica počasi razvila v žarišče in središče kulturnega življenja v Tolminu. Med prvimi v Sloveniji je Fillijeva uvedla ure pravljic, ki jih je sama vodila sedemnajst let in na katerih je najmlajše Tolmince vodila v svet literature. Njena posebna ljubezen je bil Glasbeni oddelek. Idejo zanj je prinesla iz tujine in ga ustanovila leta 1974 s pomočjo dirigenta Uroša Lajovica. Trikrat na teden je bilo obiskovalcem na razpolago več kot 500 plošč s klasično glasbo. To so bili seveda časi, ko po domovih še ni bilo veliko elektronskih naprav in za mnoge je bila glasbena soba v knjižnici edina možnost za poslušanje del velikih glasbenikov, kot so Bach, Mozart, Beethoven, Sibelius in mnogi drugi.

Knjižnica je rasla iz leta v leto, potrebovala je nove prostore in po potresu leta 1976 je v Tolminu zrasla nova knjižnična hiša, namenska gradnja, ki je ponudila idealne pogoje za širjenje dejavnosti. Poleg tega, da je bil v tistem času uveden bibliobus, ki je dostop do knjig olajšal prebivalcem manjših krajev, in bil odprt oddelek knjižnice v Bovcu, je Marta Filli poskrbela za uvajanje novih dejavnosti.

Nova stavba, predvsem njena avla, je nudila možnost organiziranja kulturnih dogodkov in knjižnica je postala središče kulturnega dogajanja v Tolminu. V njej so se Tolminci srečevali z najpomembnejšimi slovenskimi literati, kulturnimi delavci, slikarji in glasbeniki. V letih med 1982 in 1989 je gostila kar 214 dogodkov, torej več kot dva na mesec.

Dragocene izkušnje in nasveti

Knjižnica pod vodstvom Marte Filli se je lotila tudi založniške dejavnosti in izdala več bibliofilskih publikacij: izbor Gregorčičeve poezije, pesmi Ljubke Šorli in zbirko Cirila Zlobca. Tudi po upokojitvi je Marta Filli s svojim delovanjem bogatila kulturno ponudbo v Tolminu: organizirala je manjšo galerijo, v kateri so se predstavljali predvsem slovenski likovni umetniki. Skozi vso delovno dobo in tudi po upokojitvi je bila aktivna kot prevajalka iz italijanščine. Prevedla je dve deli Giacoma Leopardija: Pesmi in proza in pri svojih 86 letih še Pesmi in pisma.

V visoki starosti ostaja Marta Filli aktivna članica tolminskega društvenega in družabnega življenja. Kot članica Društva za ohranjanje in razvoj Tolmina je vedno pripravljena sodelovati s svojimi dragocenimi izkušnjami in nasveti. Želimo si, da bi še dolgo ostala z nami. Predvsem pa se Marti zahvaljujemo za vse, kar je storila za našo skupnost, čestitamo ji ob njenem visokem jubileju in ji želimo še veliko zanimivih in lepih doživetij.

MARTINA KLANJŠČEK