dr. Stane Pejovnik, zaslužni profesor
dr. Stane Pejovnik, zaslužni profesor Foto: Borut Živulović/Foto BOBO

Stane Pejovnik: “Univerza se ne sme ukvarjati s preživetjem. To je njena smrt.”

7. Val

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je doma ob ljubljanskem živalskem vrtu. Bleščeče nova in tehnološko dovršena stavba je zrasla sredi najbolj neokrnjene in lepe narave. Ko človek pogleda skozi okno, skoraj ne more verjeti, da je le nekaj kilometrov od središča državne prestolnice. To so te naše znanstvene livade, se nasmehne Stane Pejovnik. Slovenija je, tako kot četrt, kjer domuje kemijska fakulteta, zelena in pametna. A livade imajo svoje senčne kotičke …

Pogosto slišimo tezo, da ima naša država veliko možnost svojo prihodnost utemeljiti na raziskavah in razvoju, visoki tehnologiji in dejavnostih z veliko dodano vrednostjo. Ali res imamo to možnost?

“Seveda. Ampak treba je takoj dodati še eno ugotovitev: to je naša edina možnost. Druge nimamo. Nimamo strateških surovin, premajhni smo za veliko industrijo, delujemo pa v zelo konkurenčnem okolju. Edina možnost torej je, da smo boljši kot ostali: da smo pametnejši, hitrejši in spretnejši pri inovacijah in kakovostni proizvodnji. K sreči smo v veliki meri ohranili okolje, imamo v povprečju zelo dobro izobrazbo in omogočamo kakovostno izobrazbo velikemu številu mladih ljudi. Velik vpis na univerzo pa ima pozitivne in negativne plati: če se skoraj tri četrtine vsake generacije vpiše na univerzo, to pomeni, da je narod nadpovprečno izobražen. A pomeni tudi, da nimamo elitnega študija. Masovni vpis seveda pripelje do tega, da so 'špice' manj izražene in da zanemarjamo skrb za delo z najboljšimi.”

“Proračunsko financiranje znanosti je v tem trenutku slabo, najslabše v mojem življenju, pa nisem tako kratek čas na svetu. Tega se premalo zavedamo.”

Akcije in reakcije
Stanislav Pejovnik se je rodil v Dolenji vasi na Savinjskem. Leta 1970 je diplomiral in osem let kasneje doktoriral iz kemije na Univerzi v Ljubljani. Postdoktorski študij je nadaljeval na znamenitem inštitutu Max Planck v Stuttgartu v Nemčiji. Vrnil se je na matično fakulteto in ji, z izjemo krajših obdobij v Kaliforniji in Gradcu, ostal zvest tako rekoč vso svojo raziskovalno kariero. Med letoma 2009 in 2013, torej sredi kriznega viharja, je univerzo tudi vodil kot rektor, sicer pa je prevzemal tudi druge pomembne širše družbene vloge. Bil je, med drugim, državni sekretar za visoko šolstvo, direktor Kemijskega inštituta, predsednik sveta za znanost in tehnologijo. Prejel je celo vrsto nagrad. Je član svetovne akademije znanosti in umetnosti, slovenski ambasador znanosti, leta 2016 je prejel naziv zaslužni profesor.

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.