Stanovanje, študij, pa dodatek za to in tisto ...

Da pa je poleg plače obsežen tudi spisek različnih pravic in ugodnosti, ki jim zagotavljajo še dodatno finančno stimulacijo, pa predvsem zaradi (ne)transparentnosti podatkov, ki bi po vseh pravilih demokratične družbe morali biti vedno na ogled javnosti, bolj ali manj le ugibamo. Informacije, koliko poleg osebnega dohodka skupno zasluži posamezni poslanec ali poslanka, so javnosti vsaj prikrite. Ker za vsemi stvarmi in dogodki stojijo ljudje s konkretnimi imeni in priimki, bi bilo moralno odgovorno, da se javno obelodanijo skupni mesečni zneski, ki jih davkoplačevalci namenimo posameznemu poslancu ali poslanki.

Poglejmo najprej plače poslancev DZ. Večina jih prejema med 4000 in 5000 evri bruto mesečnega osebnega dohodka. Avgusta je najvišjo plačo prejel Pavel Gantar s 6.374,45 evra, sledita mu Miran Potrč in Vasja Klavora s po 5.656,88 evra, na dnu lestvice pa je Dejan Levanič z “borimi” 3962 evri.

Poslanec, ki mu preneha mandat in zaradi svoje (ne)strokovnosti ne more dobiti zaposlitve, ima še eno leto od prenehanja mandata pravico do enakega zneska, kot ga je prejemal na funkciji. Od letošnjega junija oziroma julija tovrstno plačo oziroma nadomestilo prejemata Cvetka Zalokar Oražem in Vito Rožej.

Stanovanjska problematika poslancev DZ

Če je njihovo bivališče oddaljeno več kot 60 kilometrov od sedeža DZ, so poleg plače upravičeni tudi do dodelitve službenega stanovanja. Avgusta je tako več kot vsak tretji poslanec (natančneje 34 od 90) bil upravičen do stanovanja v prestolnici. Za omenjena stanovanja plačujejo približno 90 evrov najemnine za garsonjero ali okoli 250 evrov za dvo- in večsobno stanovanje.

Poleg tega je vsak tisti, ki ima službeno stanovanje v Ljubljani, upravičen tudi do nadomestila za ločeno življenje: 140,54 evra prejme kot nadomestilo za stroške stanovanja in 171,77 evra kot nadomestilo za stroške prehrane. Kar se tiče poplačila za težave, ki so jih deležni zaradi ločenosti od doma in družine, je to vse. Da bo mera polna, pa so si omislili še poplačilo na račun ločenosti od volivcev v domačem okraju. Tako so si izborili 29. člen zakona o poslancih, v katerem so pod oznako pavšala, pokrivanja materialnih stroškov, zapakirali še en finančni dodatek. Ta je namenjen plačilu za delo v volilni enoti, poslanskih pisarnah ..., do katerega so upravičeni domala vsi tisti poslanci, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno vsaj 30 kilometrov od DZ. Dodatek je razdeljen v deset kategorij. Poslanci, ki sodijo v najvišjo skupino, tako poleg plače prejemajo še nekaj več kot 1000 evrov mesečnega dodatka. Tisti v najnižji kategoriji pa so upravičeni le do 533,28 evra.

Strokovna pomoč, izobraževanje ...

Da poslansko delo le ne bi bilo prenaporno, DZ na podlagi 11. člena odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih vsaki poslanski skupini zagotavlja še mesto njenega sekretarja, dva strokovna sodelavca in referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, pa se poleg tega na vsakih šest poslancev zagotavlja še po enega strokovnega sodelavca.

Na podlagi 12. člena odloka se vsaki poslanski skupini zagotavlja še dodatna strokovna pomoč. Za vsakega poslanca tako pripadajo poslanski skupini sredstva v mesečnem znesku bruto plače podsekretarja, ki po plačni lestvici znaša 2.266,28 evra. Ta sredstva se lahko namenijo za zaposlitev javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Število zaposlenih v poslanskih skupinah na podlagi omenjenih členov se je na ta način povečalo še za dodatnih 93 uslužbencev (na 90 poslancev). Odhodek za ta namen je v obdobju od januarja do avgusta letos znašal 1.241.302,05 evra.

Poleg omenjene pomoči pa imajo poslanke in poslanci zagotovljeno tudi možnost dodatnega izobraževanja, za katero je v letošnjem proračunu zagotovljenih 106.744 ali 1186 evrov na poslanca. Da pa je mogoče ta znesek tudi preseči, priča primer podiplomskega študenta in poslanca Zmaga Jelinčiča (5124 evrov je znašala njegova plača avgusta), ki si je omislil subvencioniran podiplomski študij. Njegova šolnina znaša 4600 evrov. Državni zbor oziroma davkoplačevalci omenjenemu “študentu” preko te kategorije plačujemo šolnino v višini 4140 evrov.

Naj preletimo le še nekaj pomembnejših cvetk iz zajetnega spiska ugodnosti, ki so jih lahko deležni naši poslanci. Leta 2007 so si v Državnem zboru omislili plačevanje mesečnih stroškov uporabe službenih mobilnih telefonov, in to v naslednjih višinah: poslankam, poslancem in generalnemu sekretarju do 3000 evrov, sekretarjem poslanskih skupin do 1500 evrov, ostalim uslužbencem, ki so jim zaradi narave njihovega dela dodeljeni službeni mobilni telefoni, pa do 1260 evrov.

Vozila brez voznika za službene potrebe lahko uporabljajo poslanci in zaposleni v Državnem zboru. Poslanskim skupinam se za službene potrebe dodeli v stalno uporabo po eno službeno vozilo na vsakih dvajset poslancev. Po en avtomobil imata v stalni uporabi skupini Socialnih demokratov in Slovenske demokratske stranke.

Dopolnilo poslanskega zakona, ki je uzakonjen od letošnjega maja, je končno odpravilo združljivost poslanske in županske funkcije, še vedno pa se čaka na prepoved kandidiranja zasebnih podjetij, ki so bodisi v posredni ali neposredni lasti parlamentarcev, na državnih razpisih.

Poslanska imuniteta ostaja naslednji folklorni privilegij poslancev, ki jim je zagotovljena z ustavo in omogoča, da poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga izreče na seji DZ ali njegovih delovnih teles. Brez dovoljenja DZ ne sme biti niti priprt. Če se sklicuje na poslansko imuniteto, se brez tovrstnega dovoljenja proti njemu praviloma ne sme začeti kazenski postopek. Z imuniteto se je v preteklosti poskušalo preprečiti, da bi izvršila in sodna oblast onemogočali delo poslancev, danes pa je povsem drugače. Pojem poslanske imunitete v zadnjih letih drastično izgublja na pomenu in se v praksi prej kaže kot priročna krinka za potencialna kriminalna dejanja, na katera niso imuni niti poslanci oziroma poslanke. Kot eklatanten primer te vrste naj navedemo zahtevo po poslanski imuniteti nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja, ki pa mu je v prvi vrsti zaradi zgražanja javnosti niso podelili.

Za zaključek lahko le še navedemo, da je funkcija poslancev ali poslank v DZ prav gotovo prepomembna, da bi našim političnim veljakom prepustili možnost zgolj obrednega (približno štiriletnega) nagovarjanja javnosti. Eden izmed pomembnih varovalnih mehanizmov tako ostaja, da javnost stalno pregleduje in pretresa njihovo delo, in pri tem je treba pod vprašaj postaviti nenazadnje tudi upravičenost do privilegijev in višine zneskov, ki na bi jim ga za delo v korist skupnosti namenili državljani.

ROBI ŠABEC