Stoletje sosedov z vonjem po kavi
Naši zahodni sosedje Italijani v svetu med drugim slovijo kot mojstri kulinarike, gurmani in ljubitelji vsega dobrega. Znani pa so tudi po odlični kavi, v katere priprave so pravi mojstri. Zgodovina njihovega espressa je zdaj na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstavo Stoletje italijanskega espressa Zbirka Enrica Maltonija 1901-2011 & Trst-mesto kave so pripravili zbiratelj Enrico Maltoni, tržaško združenje za kavo in agencija tržaškega okrožja za razvoj kavne industrije.
Da med ljubitelji tega omamnega črnega napitka Italija uživa poseben ugled tudi v svetu, se mora v veliki meri zahvaliti prav mestu Trst. Že skok v zgodovino nam razkrije, da je leta 1719 nemški cesar Karel VI. razglasil Trst za tako imenovano svobodno pristanišče. S tem dekretom je mesto doživelo gospodarski razcvet in v naslednjem stoletju postalo osrednje pristanišče v Sredozemlju.
Zgodba o kavi se je pričela le nekaj desetletij kasneje, ko so konec 18. stoletja trgovci iz pristanišč Otomanskega cesarstva s slamnatimi košarami, fandi, ter s sodčki, napolnjenimi s kavo, že oskrbovali prve tržaške prodajalne.
V naslednjem stoletju so začeli uporabljati prve kavne grelnike ali kavne samovarje, kavne ročke s filtrom; nasledile so jih kavne ročke s steklenim kupolastim pokrovom. Uporabljati pričnejo tudi “napierianko” - kavno ročko s sifonsko steklenico, ki je bila pogosto narejena iz srebra, pa Tosellijevo “lokomotivo”…
Razvoj trgovine, kjer je bila v ospredju kava, večinoma brazilskega izvora, je vseskozi strmo naraščal. Poleg trgovanja je Trst - najbolj severno jadransko pristaniško mesto - postajal vse bolj prepoznaven po številnih lokalih, kavarnah …, v katerih je bilo mogoče dobiti vse bolj iskani črni napitek.
Mesto kave prepoznavno v svetu
Trst je ugled in prepoznavnost vse bolj pridobival tudi v tujini. Leta 1891 so v mestu ustanovili Združenje trgovcev s kavo, tretje tovrstno združenje v Evropi. Na desetine podjetij se je ukvarjalo s prodajo, zastopstvom, skladiščenjem in čiščenjem ter prevozom in praženjem kave. V 19. stoletju je Trst s kavo oskrboval polovico evropskih dežel. Omenjeno stoletje velja za obdobje, ko se je pitje kave močno uveljavilo, saj ni bilo več na voljo le najpremožnejšim, ampak so v pitju kave vse bolj uživale širše množice.
Na približno 400 kvadratnih metrih razstavnega prostora si obiskovalci lahko ogledajo več kot sto let zgodovine te žlahtne pijače. Uvodni del razstave je posvečen Trstu, ki velja za eno osrednjih mest v bogati tradiciji priprave in pitja kave. Tržaško združenje za kavo z izbranimi zgodovinskimi predmeti obiskovalcem predstavlja začetno obdobje takratne priprave, uživanja in načine trgovanja s kavo. Na ogled so postavljeni umetelno izdelani kavni pripomočki, posode za shranjevanje, posterji, slike ter listine, ki pričajo o bogati zgodovini trgovine s kavo v tem mestu.
V začetku 20. stoletja, natančneje leta 1904, so ustanovili tudi Borzo kave. Ob izbruhu prve svetovne vojne so v mestnem pristanišču že trgovali z več kot milijon vrečami kave. Po krajšem zatišju zaradi obeh svetovnih vojn je trgovanje zaradi carinskih olajšav in po odprtju skladišča Brazilskega inštituta za kavo (Instituto Brasileiro do Cafè) leta 1959 ponovno oživelo.
Danes v mestu deluje okoli petdeset podjetij, ki so tako ali drugače povezana s kavo. Leta 2008 je bila ustanovljena Agencija za razvoj tržaškega okrožja kavne industrije (Trieste Coffee Cluster), ki združuje podjetja pod okriljem Okrožja tržaške kavne industrije. Sejmi (Triestespresso, Expo), znanstveni kongresi ter kulturni festivali in tekmovanja baristov pa tudi v sedanjem času prispevajo k prepoznavni povezavi Trsta in kave. Tako doma kot tudi v tujini.
Caffé crema ali nova kavna tehnika espresso
V 90. letih 19. stoletja so v nekaterih lokalih že uporabljali prve kavne aparate, katerih prvotni namen je bil, da ohranjajo pijačo toplo. Način hitre priprave kave, poimenovane espresso, se je pojavil v prvih letih 20. stoletja, ko so proizvajalci Luiggi Bezzera, Desiderio Pavoni in Pier Teresio Arduino z vrsto patentov dopolnili način ekstrakcije kave. Prvi (leta 1901) je iznajdbo patentiral Bezzera. Zanimivost - njegov milanski družinski obrat izdelave kavnih avtomatov danes še vedno deluje. Vodi jo četrta generacija Bezzerijevih njegovih potomcev.
Dve leti po drugi svetovni vojni je Giovanni Achille Gaggia, lastnik bara v Milanu, izdelal prvi aparat za espresso. Na začetku so ta način priprave kave poimenovali caffé crema, kar je staro ime za espresso. Napitek se je odlikoval po izraziti kremni plasti na površini, njegova aroma pa je bila boljša, saj kava ni imela okusa po zažganem, kot se je to pred tem dogajalo. Njegov model classica je deloval na principu vzvoda za brizganje vroče vode, ki je pritiskala na mleto kavo v filtru. V naslednjih desetletjih so se izboljšave kar vrstile. Leta 1959 so te aparate nasledili novi, z neprekinjenim dotokom vode. Bili so učinkovitejši in uporabnejši. Nekako v tem času se pojavi sistem ekstrakcije z namakanjem, v šestdesetih pa se uveljavita polavtomatski sistem ter sistem kapsul ali blazinic, ki sta nekoliko spremenila navade pitja kave. Uporaba različnih materialov pri izdelavi se spreminja in izboljšuje tudi v zadnjih letih.
Razstavljeni izdelki so paša za oči
Obiskovalcem ljubljanske razstave je na ogled šestindvajset kavnih aparatov, večinoma iz minulega stoletja. Najstarejši primerki imajo poleg uporabne funkcije tudi izrazite umetniško-estetske elemente. Med drugimi je na ogled najstarejši model Extra znamke Victoria Arduino iz leta 1910, model 900 znamke La San Marco iz leta 1925, med vrsto zgodovinskih “kavnih lepotcev” pa si je mogoče ogledati tudi najsodobnejše aparate, ki jih priznani italijanski izdelovalci kavnih aparatov izdelujejo v današnjem času. K prepoznavnosti italijanske kavne industrije so v veliki meri pripomogli znani italijanski oblikovalci. Gio Ponti, Bruno Munari, Enzo Mari, brata Castiglioni, Marco Zanuso … so le najvidnejša oblikovalska imena, ki so se uveljavila tudi v designu kavnih avtomatov.
Kot posebna popestritev razstave so obiskovalcem na ogled tudi prizori iz znanih filmov, kot so Casablanca, Berač, Bilo je nekoč v Ameriki, Rim, Moji prijatelji ..., ki so ponesli prepoznavnost pitja espressa v svet.
Za vse prave ljubitelje kave in zbiratelje je na voljo dokumentarni film o zgodovini razstavljenih aparatov, o katerih pripoveduje zbiralec Enrico Maltoni, ki naj bi prvi kavni aparat kupil na bolšjem trgu pred dobrimi 20 leti, danes pa naj bi bilo v njegovi zbirki 120 primerkov starodobnih aparatov.
Razstavljena je še monografija Espresso Made in Italy 1901-1962, delo o aparatih za espresso, ki je zaradi velikega zanimanja ponatisnjeno že tretjič. ROBI ŠABEC
