“Tako, kot je šlo, ni moglo več naprej”

“Boli me srce, ko gledam te razmere. 31 let in nekaj dni je, odkar sem se zaposlil na Primorju kot strojnik. Sem sem prišel, ker je bilo Primorje pojem, želja večine Ajdovcev. Plača je bila tedaj trikrat višja kot v drugih firmah. A se je delalo, garalo. Na terenu, ob sobotah, nedeljah, po 12 in več ur. Šel si, kamor so te poslali. V Bosno, Črno goro. Delali smo v dveh izmenah, en teden dnevno, drugi teden nočno izmeno, pozimi, poleti. Ni bilo enostavno. Je pa bilo vsaj plačilo, marsikaj smo si ustvarili ... Imam 52 let, 31 let sem delal na stroju. Zdravje? Seveda se pozna. Kam bom šel zdaj? Kdo me bo vzel? Garali smo kot psi, da bomo zdaj ostali brez vsega! Že nekaj mesecev nismo zavarovani. Zdaj nas čaka stečaj. To je žalostno, in prav veliko ni mogoče spremeniti. Ma bomo tudi to preživeli,” nam je povedal eden od nekaj več kot 700 delavcev Primorja, ki je od včeraj tudi dejansko v stečaju.

“Bilo je preveč pohlepa in korupcije. Stvari se morajo prečistiti. Zdaj je za marsikoga huda preizkušnja. A ne obupajte!”