Teme nas lahko rešita radovednost in dvom
Kljub znanstvenim odkritjem se večina ljudi po petstotih letih razvoja znanosti in tehnologije danes še vedno oklepa dogem. Redkokdo se trudi razumeti, kako deluje svet, v katerem živimo. Tistih, ki imajo v rokah škarje in platno, običajno ni med njimi.
Odločitve, ki krojijo življenja ljudi, sprejemajo, ne da bi kdo podvomil vanje. To Nobelovega nagrajenca, Angleža sira Harolda Krota, ki je minuli teden predaval na portoroški Turistici, najbolj skrbi.
Siru Haroldu Krotu ter njegovima kolegoma Robertu Curlu in Richardu Smalleyu je leta 1996 prineslo Nobelovo nagrado za kemijo odkritje, ki so ga poimenovali fuleren. Trojica je leta 1985 po naključju odkrila molekulo s 60 ogljikovimi atomi (C60), ki po obliki spominja na nogometno žogo (rečejo ji tudi buckyball). Gre za tretjo obliko čistega ogljika za grafitom in diamantom. Ta nova spojina predstavlja velik tehnološki potencial v kemijski tehnologiji, medicini, kozmetiki in drugod. Danes fulerenske derivate uporabljajo tudi pri zdravljenju nekaterih najhujših bolezni, kot so rak, AIDS, mikrobiološke okužbe, osteoporoza ... Znanstveniki so dognali, da so fulereni 125-krat učinkovitejši pri zaščiti pred prostimi radikali kot navaden vitamin C. Fulerene so pred dvema letoma opazili tudi v vesolju.
Podobno kot počne zadnja leta na številnih univerzah po svetu, je Nobelovec Harold Kroto tudi študentom in profesorjem Univerze na Primorskem v Portorožu predaval o zgodovini znanosti. V času Galileija, Giordana Bruna in Kopernika ni bilo dovoljeno dvomiti. Njihova odkritja, podkrepljena z znanstvenimi dokazi, so terjala visoko ceno, saj so rušila dogmatične predstave o svetu. Te so še vedno močno vraščene v družbo, ki se v nasprotju z zanesenjaškimi znanstvenimi ikonami preteklosti otepa radovednosti in dvoma. Ker ne razume jezika znanosti, se ne trudi dojeti, kako deluje zapletena tehnologija, ki obvladuje današnji način življenja. “Še pred 50 leti sem znal sam popraviti avto, danes ga ne znam več. Kot najstnik sem lahko spoznal vse korake v postopku nastajanja fotografije. Danes je dovolj en klik, pa sploh ne vemo, zakaj,” je ponazoril s primeroma. Ne le nerazumevanje znanosti, tudi nelagodje, do katerega bi lahko pripeljalo racionalno razmišljanje, je razlog, da je družba raje prepričana v samoumevnost stvari in dejanj. “Verjamem, da je za marsikoga težko sprejeti dejstvo, da si ljudje 70 odstotkov genov delimo z bučo. Čeprav ima tudi to svojo logiko. Poglejte, denimo, politike,” je duhovito začinil enourno predavanje, po katerem je nekaj časa namenil tudi pogovoru za naš časnik.
>Vaše prizadevanje, da bi dopovedali družbi, zlasti mladim, kako pomembno je dvomiti in preverjati, precej spominja na osnovno sporočilo vašega rojaka, pisatelja Richarda Dawkinsa. Sta dobra prijatelja?
“Drži, sva prijatelja. Nekdo se mora lotevati teh tem, in menim, da on to počne zelo dobro. Ogromno ljudi mu sledi, deležen pa je tudi številnih napadov. Napadajo ga ljudje, ki bi jih racionalno razmišljanje lahko spodkopalo. Po drugi strani postaja vse bolj jasno, da razum ni nujno v pomoč za preživetje. John Kennedy je dejal, da vera v mite omogoča udobje mnenja brez nelagodja mišljenja.”
> Kako to mislite?
“Razložil bom s konkretnim primerom. V Talahasseeju na Floridi, kjer živim, poznam gospoda, ki je odsedel 24 let v zaporu zaradi zločina, ki ga ni storil. Obsodili so ga zaradi posilstva in ropa. Njegova mati, ki je žal umrla pred približno desetimi leti, mu je vedno govorila: 'Ne skrbi, Bog te bo nekega dne spravil ven.' Pravi, da je ves čas čutil, da nekdo tam zgoraj bdi nad njim. Pred nekaj leti so ga izpustili zaradi DNK tehnologije prstnih odtisov. Na dan, ko so ga izpustili, je dejal: 'Hvala Bogu za ta dan!'. Po mojem bi se moral zahvaliti Alecu Jeffreysu, ki je razvil DNK tehnologijo prstnih odtisov. A bistvo, ki ga želim razložiti, je globlje od tega. Iz zapora ga sicer ni spravil Bog, pač pa znanost, a njegova vera ga je gnala naprej in zaradi nje je ostal pošten človek. Neracionalnost mu je pomagala kot preživetveni mehanizem.”
Izboljšati splošno raven poučevanja znanosti po svetu. S tem namenom je Harold Kroto na spletu vzpostavil program GEOSET (www.geoset.info), kjer so na voljo brezplačni posnetki gradiva za drugačen način poučevanja znanosti - takšen, ki pri mladih vzbuja radovednost.
>Nekje ste zapisali, da ljudje, ki uveljavljajo svojo moč in svoj vpliv skozi dogme, vlečejo človeštvo v drugo temačno obdobje. Kako zelo temačno lahko postane?
“Že zdaj je dovolj temno. Na planetu obstaja približno 30 konfliktov in vsi imajo verski aspekt. Moja največja bojazen je, da ti ljudje dobijo v roke uničujoče orožje. Moji starši so leta 1937 prebežali iz Berlina v Anglijo. Tam sem se rodil leta 1939. Oče je pravil, da ljudje v Angliji niso nič drugačni od Nemcev. Podlegli bi vplivu močnih osebnosti, kakršen je bil Hitler. Ko so ZDA leta 1954 v operaciji Castle Bravo prvič preizkusile termonuklearno vodikovo bombo, je dejal, da bo prej ali slej nastopil še en Hitler. Očitno je, da se bo to zgodilo, in če bo imel na voljo takšno orožje, ga bo tudi uporabil. Ni težava le v religioznosti, pač pa v zlitju dogme z nacionalizmom. Poglavitni težavi 20. stoletja sta bili zlitje nacistične dogme z nemškim imperializmom na eni strani ter zlitje komunistične dogme z ruskim imperializmom na drugi. Zdaj se soočamo z združevanjem arabskega imperializma in religijske dogme ter ameriškega imperializma s kapitalistično dogmo. In seveda z razvojem atomskega orožja. Kaj dobimo, ko vse to pomešamo? To me v tem stoletju najbolj skrbi.”
>Radovednost in dvom, ki peljeta do večje stopnje znanja, sta po vašem mnenju tisto, kar nas lahko reši. Imate občutek, da smo po splošni razgledanosti še vedno na ravni srednjega veka? Resda vemo veliko več, kot so vedeli naši predniki, a hkrati z dvigom splošne razgledanosti sta neverjetno napredovali tudi znanost in tehnologija.
“Za preživetje je potreben zdrav razum. Zdrav razum pa ni znanost. Zdrav razum pravi, da Sonce kroži okrog Zemlje. Zato, da preživimo, nam ni treba vedeti, da se Zemlja vrti okoli svoje osi. Znanost razkriva, kako stvari v resnici delujejo. Če je za družbo uporabno, ima lahko od tega korist, a ko gre za vprašanje preživetja, je znanstvena razlaga lahko problem, lahko povzroči zmedenost in nelagodje. Mislim, da je današnja raven znanja visoka, raven razumevanja pa je nizka. Znanost lahko spodkoplje veliko stvari, ki so jih ljudje naučeni že od malega. Jezika se učimo tako rekoč od trenutka, ko se rodimo, pri mnogih je tako tudi z religioznostjo. Nič čudnega, da je izjemno težko prodreti do njih in jim dopovedati, da za vse, kar so jih naučili starši ali župnik, ni nobenega dokaza.”
>Kako torej dvigniti raven razumevanja v družbi?
“Nimam odgovorov, skušam le analizirati probleme, ki se mi zdijo ključni v današnji družbi. Zelo me jezi, da politiki sprejemajo odločitve na področju znanosti in tehnologije ne da bi znanost sploh razumeli. Razumeti denimo neko literarno delo ni težko, saj razumemo jezik, v katerem je posredovano. Jezik znanosti pa je matematika. Kup številk, grafov in enačb. Tega jezika se ne učimo od rojstva, pač pa kasneje. Starejši smo, teže ga razumemo in ponotranjimo. A radovednost in želja po razumevanju znanosti sta v današnjem svetu ključnega pomena. Naše življenje danes vse bolj obvladuje zapletena tehnologija, ki pa jo ljudje vse manj razumemo. Za številne aparate, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, sploh ne vemo, kako delujejo. Skrbi me, da imajo ljudje te procese za samoumevne.”
>Kaj ubija našo radovednost? Je težava v šolskem sistemu?
“Saj pravim, nimam pravih odgovorov. Mislim, da je izobraževalni sistem slab predvsem zato, ker učitelji pogosto učijo stvari, ki jih ne zanimajo in jih ne želijo učiti. Kot učitelj pa si lahko učinkovit le, če posreduješ snov, ki tudi tebe zanima. Tudi zato skušam s pomočjo interneta prispevati svoj drobec k rešitvi uganke o izboljšanju splošne ravni poučevanja znanosti.”
>Internet je po vašem mnenju po iznajdbi tiska drugo najpomembnejše sredstvo za dvig splošne izobrazbe. Se vam ne zdi, da lahko pri tem deluje tudi zaviralno in da celo spodbuja mentalno lenobo? Informacij si namreč ni treba zapomniti, kadar koli jih lahko poiščemo na spletu.
“Prvo, kar moramo storiti pri uporabi interneta, je ločiti kredibilne informacije od nekredibilnih. Kar zadeva znanstvene vsebine, je internet precej zanesljiv, čeprav ne povsem. Da bi spodbujal mentalno lenobo? Kaj pa vem, pri meni že ne. Kvečjemu bi lahko govorili o fizični lenobi, saj nam ni treba več v knjižnico listat po enciklopedijah. Mislim, da internet razvija pri ljudeh drugačen način mišljenja, saj moraš, če želiš dobiti pravo informacijo, pravilno oblikovati poizvedbo. Prepričan sem, da je internet prinesel veliko več pozitivnega kot negativnega. Zame je izjemno pomemben, ves čas ga uporabljam. Želim si, da bi ga imel na voljo, ko sem bil vaših let.”
>Najbrž bi v tem primeru prejeli še kako Nobelovo nagrado.
“Ah ne, Nobelova nagrada nima nič opraviti s tem. Sem dober znanstvenik, a to še ne pomeni, da sem izjemen človek. Nič pametnejši nisem od vas ali kogar koli drugega. Kot znanstvenik sem s kolegi dognal nekaj zanimivih stvari, pri čemer smo imeli tudi veliko sreče, a zato še nismo geniji. Mislim, da je to pomembno priznati. Če bi v mladih letih imel na voljo internet, ne bi dobil Nobelove nagrade. Prepričan sem, da sploh ne bi postal znanstvenik, saj me bolj zanimajo druge stvari.”
>Katere?
“Grafično oblikovanje. To me je od nekdaj najbolj zanimalo, me zanima še danes in me vedno bo.”
ILONA DOLENC
