“Terme Čatež se niso poslovile od projektov v Luciji”

Meni, da Marina Portorož in Terme Čatež s strani DZS nista bili oškodovani, da imajo resne kupce in da bodo Marino Portorož v juniju prodali. Zanimanje za nakup hotelov v Kopru pa je izrazil tudi Grafist.

Nadzorni svet Term Čatež je danes za generalnega direktorja družbe imenoval Sebastjana Selana, ki je družbo vodil že doslej. Nov dveletni mandat bo Selan nastopil v soboto, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Term Čatež. STA

> Marina Portorož spet gosti Internautico. Že 20. po vrsti. Še vedno pa se v marini ne morejo privezati največja plovila, čeprav to napovedujete že kar nekaj let.

“Upam, da se bo kmalu kaj premaknilo. Zadnje tri leta našega dela so šli projekti kar dobro naprej in so v osnovi narejeni. Govorimo o projektu center Lucija, o termalni rivieri in povečanju akvatorija. Najdlje smo s projektom center Lucija, ki je bil pred dvema letoma na občinskem svetu v prvem branju soglasno potrjen, ampak potem se je ustavilo. Ne zaradi nas, ampak zaradi zadržkov občine. Projekt termalna riviera je že bil v javni obravnavi, projekt akvatorija pa je še na začetku. Vseeno pa optimistično pričakujem, da se bodo lahko v nekaj letih tudi v marini Portorož privezala največja plovila.”

> Investitorja bi imeli oziroma ga imate?

“Zelo težko je dobiti investitorja, dokler podjetje nima potrjenega vsaj OPPN, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Iskati investitorja, ko ni jasno, kako veliki bodo lahko objekti, kakšna bo njihova namembnost in kaj se bo sploh smelo graditi, je zelo težko. Interesa za gradnjo na teh zemljiščih je pa zelo veliko.”

> Torej investitorja nimate.

“Ne še. So pa nekateri naši poslovni partnerji pokazali kar veliko interesa za to. Zato bi bili veseli, če bi šel projekt centra Lucije tudi skozi drugo branje na občinskem svetu in bi bil ta OPPN čimprej sprejet.”

Termalno riviero bi lahko gradili sami

> Vmes pa ste se lotili projekta termalne riviere. Zakaj pa bi bil ta projekt uspešen, če že prvega niste uspešno izpeljali?

“Terme Čatež niso opustile izvedbe nobenega projekta. Vsi projekti se razvijajo naprej in so trenutno v različnih fazah. V Termah Čatež smo pripravljeni delati vse tri projekte. Te projekte smo zastavili premišljeno in v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Arhitekti in projektanti so projekte zasnovali kot neko celoto, zato mislim, da je zdaj velika škoda, ker se poskuša bolj parcialno reševati zadeve.”

> Zakaj potem zdaj samo termalna riviera?

“Ne gre samo za termalno riviero. Termalna riviera je šla v javno razgrnitev sedaj, ker smo konec lanskega leta zaključili z vsemi zahtevanimi študijami. Opravili smo vse potrebne aktivnosti ter opravili študijo vplivov na okolje. Pričakujemo, da bodo ta projekt na občinskem svetu kmalu potrdili.”

> Ljudje vam ne verjamejo, predvsem zato, ker Terme Čatež nimajo denarja.

“Terme Čatež so bile vedno in so še zmeraj zelo uspešno podjetje. Dobro poslujemo kljub vsem zapletom, ki smo jih v preteklosti imeli z odplačevanjem kreditov. To smo v letu 2014 uspešno uredili z reprogramom, tako da zdaj redno poravnavamo vse svoje obveznosti, prav tako aktivno tečejo postopki odprodaje premoženja in če bo šlo vse po naših načrtih bodo Terme Čatež že konec junija finančno razbremenjeno podjetje.”

> Ampak denarja za gradnjo termalne riviere verjetno nimate. Nič tudi ne kaže, da bi imeli kakšnega investitorja.

“V Termah Čatež smo sami zainteresirani za gradnjo termalne riviere, lahko tudi ob pomoči kakšnega soinvestitorja. Kajti, ko se razdolžimo s prodajo Term Ilidže v Sarajevu, s prodajo Gradu Mokrice in s prodajo Marine Portorož, se bodo naših dolgovi precej zmanjšali, zato bi potem lahko tudi sami šli v projekt izgradnje termalne riviere.”

> Zakaj pa bi Portorož sploh potreboval termalno riviero? Se vam ne zdi, da je oblika tovrstnega turizma, sploh tik ob morju, že malo preživeta?

“Mislim, da ta oblika turizma nikakor ni preživeta. Ker če bi bila, Hrvaška v zadnjih dveh letih ne bi zgradila dveh takšnih centrov v Istri, ki pa delujeta le poleti. Poleg tega je dejstvo, da v zadnjih 15 letih v Portorožu ni bilo zgrajene nobene posebno atraktivne turistične infrastrukture. Gradili in obnavljali so samo konferenčne dvorane. Osnova za daljše bivanje naših gostov v hotelih pa so bazeni, wellnesi, različna zabavišča, kapacitete za športne aktivnosti ter posebne spremljevalne aktivnosti. Ker tega realno ni oziroma je tega občutno premalo, v Portorožu čez zimo zapirajo hotele. Ker pa je vzdrževanje bazenov ogromen strošek, ne moreš pozitivno poslovati, če poleg nimaš še hotelskih sob, zato termalna riviera nujno potrebuje tudi hotel.”

> Zakaj pa ne kupite kakšnega portoroškega hotela? Zakaj bi gradili novega, ko pa že obstoječi ne poslujejo dobro?

“Tudi to sem že slišal. Ampak poglejte. Vsak, ki se odloči za obisk term, si želi, da je hotel, kjer prebiva, direktno povezan z obstoječimi wellnesi in bazeni. Vsi ti obstoječi hoteli v Portorožu pa nimajo nobene realne možnosti za veliko razširitev vodne in zabaviščne dejavnosti v njihovi bližini. Prav tako imajo vsi tudi težave s parkirišči. Zato je skupna gradnja termalne riviere, hotela in parkirišč nujna, lokacija v marini Portorož pa je tudi edina za to primerna.”

Napačna odločitev direktorja Marine

> Za vse te projekte potrebujete soglasje lokalne skupnosti. Ampak zadnja poteza Marine Portorož, ko je direktor Miran Kraševec kot nadzornik Turističnega združenja Portorož podprl Francija Strajnarja za novega direktorja TZP, ni bila ravno usklajena z lokalno skupnostjo. Se vam ne zdi, da si s takimi potezami zapravljate možnosti, da bi lokalna skupnost dala soglasje vašim projektom?

“Odločitev gospoda Kraševca je bila povsem samostojna in z njo nismo bili seznanjeni. Zato želim jasno povedati, da podpora gospodu Strajnarju ni bila odločitev Term Čatež, ampak samostojna odločitev nadzornika. Nanjo tudi ne bi mogli in tudi ne smemo vplivati, ker je nadzornik pri svojem odločanju samostojen. Mislim pa, da je bila njegova odločitev napačna. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi ravnal drugače. Ko sem vodil Marino Portorož in sem bil zato tudi sam član nadzornega sveta tega združenja, se mi je zdelo povsem logično, da redno sodelujemo in se tudi usklajujemo z lokalno skupnostjo.”

> Lokalna skupnost je že ukrepala in razveljavila to imenovanje, istočasno pa med nadzorniki TZP ni več predstavnika Marine Portorož. “To je zelo slabo in to obžalujem, ker je pomembno, da je Marina Portorož vpeta tudi v turistično združenje. Je pa bila to logična poteza župana Petra Bossmana in jo tudi razumem.”

> Kakšno pa je sicer vaše mnenje glede vodenja TZP? Delite mnenje občine, da bi to moral biti nekdo iz lokalnega okolja ali se vam to ne zdi pomembno?

“Absolutno menim, da mora biti to človek iz lokalnega okolja. Že zato, ker so zapleti vezani na lokalno okolje in jih nekdo iz lokalnega okolja lahko tudi dosti lažje rešuje. Sem pa prepričan, da bi morali biti poleg tudi ljudje iz drugih okolij in turističnih inštitucij, saj imam občutek, da se je TZP ujel v okvir nekih lokalnih mej, kar pa ni zmeraj dobro. Dobra turistična podjetja in organizacije so namreč tudi izven lokalnih meja, zato bi bila najboljša kombinacija obojega.”

> Prej ste omenili, da morate v reprogramu kreditov prodati del svojega premoženja, tudi Marino Portorož. Jo sploh lahko prodate, glede na to, da je zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdana začasna odredba o prepovedi razpolaganja s premoženjem?

“To je treba zelo jasno povedati. Podjetje Terme Čatež nima nobenih prepovedi glede prodaje svojega premoženja, zato tudi prodaja podjetja Marine Portorož, ki je v naši stoodstotni lasti, nima nobenih omejitev. Omejitve imajo zgolj objekti rezidenc v marini, ki pa so v lasti podjetja DZS in niso del našega postopka prodaje.”

> Imate res že kupca zanjo?

“Pogajamo se s tremi kupci. Smo proti koncu in v začetku junija bi morala biti pogodba o prodaji podpisana.”

> Kdo so ti kupci?

“To so tuji kupci, so pa vsi v povezavi z lokalno skupnostjo. Imen pa vam zaradi postopka prodaje žal ne morem razkriti.”

> Kako pa je s prodajo ostalega premoženja, ki ga zahtevajo banke?

“Nekaj manjšega premoženja smo že prodali. Pogodba o prodaji podjetja Terme Ilidža bo najverjetneje podpisana v naslednjih 14 dneh, tako da pričakujemo dokončno plačilo v juniju. Pri postopkih za prodajo gradu Mokrice zadeva poteka počasneje, razlog pa je bil tudi v pridobivanju vseh potrebnih zemljišč. Trenutno pa glede gradu poteka javni razpis, ki se zaključi konec maja.”

> Če Marino Portorož res prodate, kakšna je usoda termalne riviere?

“Termalna riviera je dober projekt, ki bo realiziran, če bomo dobili soglasje lokalne skupnosti. Nekateri kupci, s katerimi se pogovarjamo, bi razvijali projekt sami naprej in ga tudi realizirali. Drugi bi razvijali naprej samo marino in izražajo interes, da bi mi obdržali zemljišče za termalno riviero in termalno riviero tudi zgradili. Tako, da so vse možnosti še odprte. V tem ne vidim nobene težave. Projekt je ocenjen na 15 do 20 milijonov, to pa ni nedosegljiv znesek.”

Oškodovanja ni bilo

> Kriminalistična preiskava je pokazala, da sta bili Marina Portorož in Terme Čatež zaradi spornega izčrpavanja DZS oškodovani za več kot 50 milijonov evrov. Tožilstvo zdaj zahteva tudi preiskavo. Bili ste sočasno direktor Marine Portorož in Term Čatež. Ste za to vedeli?

“Dogodki, ki jih omenjate, so še iz časa pred mojim prihodom v podjetje Marina Portorož in Terme Čatež, zato za te aktivnosti nisem vedel in z njimi tudi nisem bil seznanjen. Ko so se zgodile hišne preiskave in so se pojavili očitki o oškodovanju, pa sem kot direktor teh podjetij pogledal to zadevo. Moram vam povedati, da nobena redna in izredna revizija, ki jo je celo odredilo sodišče, in ne letna poročila iz tistih let, nikoli niso pokazala nič spornega. Pri eni izmed štirih največjih revizijskih hiš sem naročil tudi posebno revizijo, da bi ugotovil ali je res prišlo do potencialnega oškodovanja. Ta revizija bo v kratkem zaključena, vendar iz osnutka ni razvidno, da bi prišlo do oškodovanja Marine Portorož ali Term Čatež.”

> Kaj pa ste jim naročili, da preverijo? Očitke kriminalistov? To bo namreč storilo sodišče.

“Dokler revizijskega poročila nimam v roki, o njem ne morem in ne smem govoriti.”

> Kaj pa, če bi ugotovili oškodovanje? Bi si sploh upali sprožiti postopke, glede na to, da vas je na vodilno mesto tako v Marini Portorož kot tudi v Termah Čatež postavil prvi mož DZS Bojan Petan, ki je eden glavnih osumljencev tega oškodovanja?

“V kolikor bi revizija ugotovila oškodovanje, bi zagotovo sprožil postopke. Zoper kogarkoli. To bi bilo edino prav in tudi edino zakonito. Ne glede na to, kdo me je kam postavil. Eno neprijetno izkušnjo imam že za sabo, ko so mi kot direktorju Sove očitali, da nisem ovadil novinarke, ker naj bi izdala tajne podatke Sove, čeprav sem vedel, da za to ni bilo nobene podlage. Na sodišču se je potem izkazalo, da so bile obtožbe povsem neutemeljene.”

> Vi torej zdaj verjamete vašim revizijam in pravite: DZS ni izčrpaval, Bojan Petan ni kriv?

“Ali je kdo je kriv ali ne, ne odločam jaz, ampak sodišče. Dejstvo pa je, da revizije in pregledi poslovanja do zdaj kažejo, da oškodovanja ni bilo.”

> Tožilstvo je pred kratkim vložilo zahtevo za preiskavo, torej neke dokaze o oškodovanju očitno imajo.

“Kakšne dokaze ima tožilstvo, res ne vem. Ampak glede na mojo osebno izkušnjo še iz Sove, ko sem bil v sodnem postopku kljub temu, da tožilstvo ni imelo prav nobenih dokazov in so to potem tudi na sojenju priznali in nato tudi umaknili obtožnico, imam svoje mnenje o delovanju tožilstva. Vsaj nekaterih tožilcev. Zato sem zelo skeptičen glede teh dokazov.”

> Ste morda vabljeni na zaslišanje?

“Ne. Nobenega vabila nisem dobil. Da naj bi bila vložena preiskava, sem izvedel iz medijev.”

> Ampak hišne preiskave so bile tudi na naslovih družb, ki ste jih takrat vodili.

“Res je. Kriminalisti so bili v Marini Portorož, v Termah Čatež in v podjetjih M Kapital in M Naložbe, ki sem jih takrat vodil. Z mano so govorili le zaradi mojih funkcij, kot z nekom, ki jim je dolžan dati vse dokumente. To smo tudi storili in kriminalistom posredovali vse, kar so zahtevali. Osebno pa nisem v nobeni preiskavi.”

Zanimanje za koprske hotele izrazil Grafist

> Prodajate tudi oba hotela v Kopru.

“To ne bo držalo. V skladu z reprogramom nam ni potrebno prodajati hotelov, poleg tega pa Hotel Koper ni v lasti Term Čatež, ampak v lasti DZS, mi pa z njim samo upravljamo. Se pravi, da bi teoretično lahko prodajali samo hotel v Žusterni. Pred časom sem res sprožil nekaj postopkov v smeri prodaje, bolj za rezervo, če bi se nam kaj zavleklo s prodajo drugega premoženja, ampak sem te postopke nato ustavil, ker vse kaže, da rezervna prodaja ne bo potrebna.”

> Vam je ponudbo za nakup hotelov res dal tudi koprski župan Boris Popovič?

“Ne. Koprski župan Boris Popovič mi ni posredoval prav nobene ponudbe za nakup.”

> Kaj pa kdo drug v njegovem imenu?

“K meni ni nihče prišel s tem namenom. Lahko pa povem, da smo dobili ponudbe od nekaj poslovnežev, tudi koprskih. Dali smo jim podatke o upravljanju, da so lahko ocenjevali vrednost hotela. Ampak kot rečeno, Žusterne zaenkrat ne prodajamo.”

> So bili med koprskimi poslovneži tudi predstavniki podjetja Grafist?

“Da. Pri meni je bil Ante Guberac.”

> Kolikšna je sploh vrednost hotelov?

“Mi ocenjujemo, da je hotel Žusterna vreden približno 15 milijonov evrov, hotel Koper pa je v lasti DZS in morate za vrednost vprašati njih. Je pa hotel Koper v zelo slabem stanju.”

> Lansko jesen ste zamenjali direktorja Aleksandra Volaša, ki je zdaj direktor v Metropolu v Portorožu. Slišati je, da zato, ker naj bi se dogajale nekatere nepravilnosti. Dobili smo tudi anonimke na to temo. Ali to drži?

“Ne vem, kakšne anonimke ste dobili, dejstvo pa je, da s poslovanjem direktorja Volaša nisem bil zadovoljen. Storil je stvari, ki niso bile v redu, nastal je zelo velik dolg, zato sem sprožil notranjo preiskavo in ga tudi odstavil. Začeli smo se dogovarjati z dolžniki o poravnavi dolga in ker dogovor ni bil mogoč, naša odvetniška družba zdaj vodi vse postopke za vložitev kazenskih ovadb in odškodninskih tožb.”

> Do zdaj torej še niste ničesar sprožili?

“Ne. Ker smo poskusili doseči vsaj obročno odplačevanje tega dolga. Ker se niso držali dogovorov in so poravnali le nek minimalni znesek, bomo zdaj sprožili sodne postopke.”

> Ali torej drži, da so nekateri gostje z njegovim soglasjem koristili storitve v hotelu v Žusterni, hotelski računi pa niso bili plačani. Je torej denar jemal on osebno?

“To je stvar preiskave, ki se bo najverjetneje zaključila na sodišču.”

> O kakšnih zneskih govorimo?

“O približno 180.000 evrih.”

> V kolikšnem času?

“V treh letih.”

> In tri leta tega niste opazili?

“Vsak sistem ima določene težave. In tukaj se je pokazal problem notranje kontrole. To smo zdaj uredili in do česa podobnega ne more več priti.”

> So vas novi lastniki portoroških hotelov, Hoteli Cavtat, ki sodijo pod okrilje opatijske Liburnie, vprašali za reference Aleksandra Volaša, preden so ga postavili za direktorja?

“Ne. Nihče nas ni nič vprašal.”

> Kako gledate na vstop Hrvatov na portoroško turistično sceno? So morda med prej omenjenimi tremi kupci Marine Portorož tudi Hrvatje?

“Ne. Med možnimi kupci Marine Portorož ni Hrvatov. Domačini pa se ne smejo bati vstopa tujega kapitala, bolj se morajo bati nepravega lastnika tega kapitala.”

TATJANA TANACKOVIČ