Težko guvernerjevo poletje
Guverner Furlanije Julijske krajine (FJK) Renzo Tondo je hribovec, saj živi v severnem delu dežele med Karnijskimi Alpami. Tamkajšnje ljudi zaznamuje klen značaj, zaradi katerega se Karnijci ob težavah ne zamislijo, marveč jih odpravijo. Pogosto brez občutka za formo, ampak zgolj za vsebino.
In prav zanimivo bo spremljati, kako se bo Tondo spopadel z doslej najtežavnejšim izzivom v svoji guvernerski karieri. Bo človek iz zakotnega Tolmeča kos hudemu položaju italijanske države?
Skoraj vse težave je Tondo doslej reševal v skladu s karnijskim značajem. Nazadnje je v hribovskem slogu ravnal konec julija, ko sta se v isti noči vlekli dve neskončni seji. V Deželnem svetu FJK so se poslanci prerekali o rebalansu proračuna, za pogajalsko mizo pa so razpravljali predstavniki deželne javne uprave in zastopniki zaposlenih v javnem sektorju. Sredi noči so sindikalisti vstali od mize in razočarano ugotovili, da se s sogovorniki ne morejo sporazumeti o obnovi kolektivne pogodbe, ki je zapadla že pred dvema letoma.
Ko so vest o propadlem pogajanju prinesli v dvorano deželnega sveta, je guverner ukrepal na vrat na nos. V rebalans je okrog petih zjutraj vključil rešitev, po kateri za zaposlene v javni upravi FJK zdaj velja državna kolektivna pogodba, ki ureja delovna razmerja v vseh ostalih italijanskih deželah. Opozicija je protestno zapustila dvorano, sindikati pa so še zdaj besni. Dejstvo pa je, da je Tondo v rekordnem času rešil, česar niso rešila dvoletna pogajanja.
Tondova vlada bo morala deželni proračun zmanjšati za dobrih 300 milijonov evrov.
A zdaj je guverner FJK pred mnogo hujšimi težavami. Po svarilu Evropske centralne banke je v Italiji zadonel alarmni zvonec. Berlusconijeva vlada je v naglici hitro pripravila paket varčevalnih ukrepov in ga po dodatnih smernicah iz Frankfurta še hitreje popravila. Italijanska vlada je vsepovsod zaostrila davčni pritisk in oklestila preobsežno krošnjo javnih izdatkov.
Ukrepi so FJK hudo prizadeli. Po raziskavi italijanske zveze obrtnikov in malih podjetnikov CGIA bodo prebivalci FJK druga največja žrtev frankfurtskega diktata takoj za prebivalci dežele Trentino Alto Adige. Za nameček pa bo morala Tondova vlada deželni proračun zmanjšati za dobrih 300 milijonov.
A to še ni vse. Finančni minister Giulio Tremonti bi privarčeval tudi z ukinitvijo vseh občin z manj kot tisoč prebivalci, odpravo pokrajin z manj kot 300.000 prebivalci in zmanjšanjem števila članov deželnih svetov. Če bo ta ukrep obveljal tudi po pravkar začeti parlamentarni obravnavi, bi v FJK izginilo približno 60 občin, Tržaška in Goriška pokrajina bi se zlili v skupno, nikomur ljubo enoto, deželni svet pa bi se zmanjšal za tretjino. A ker gre za deželo s posebnim statusom, bodo zdaj pravniki povedali, ali bo Tremontijeva odločitev obvezujoča tudi za FJK.
Ne glede na pravne razprave pa bo moral Tondo vzeti škarje v roke in rezati. Poslanci iz njegove koalicije ga pri tem rotijo, naj ne upošteva vseh Tremontijevih navodil in naj zagovarja avtonomijo svoje dežele. Opozicija pa je guvernerja pozvala, naj Berlusconiju pogumno sporoči, da dežela FJK ne bo več prispevala svojega deleža v solidarnostni sklad italijanskih dežel.
Tondo za zdaj okleva. Z vlado v Rimu bi se moral glede na strankarsko pripadnost strinjati, kot guverner hudo prizadete dežele pa bi moral nergati. Oglaša pa se mu tudi vest, ki mu tako kot doslej narekuje svojevrstno ravnanje. Tondo je namreč že davno izoblikoval svoje varčevalne zamisli, ki jih je ob velikem šmarnu z zgoščenimi odgovori razkril v intervjuju za dnevnik Il Piccolo: ponekod bi posegel še strožje kot Tremonti, z vsem, kar predlaga finančni minister, pa se ne strinja.
Kako bo torej ravnal guverner FJK? Komu bo prisluhnil? Svojim volilcem, državnemu vrhu svoje stranke, strankinim deželnim veljakom ali svoji hribovski vesti? V Karniji bi mu najbrž svetovali to zadnje, a politični prekaljenci bi mu rekli, naj poišče kompromis. Gospodarska kriza je očitno postavila na preizkušnjo tudi kleni karnijski značaj.
PETER VERČ
