“To, da je RTV zaostal dinozaver, je veliki mit”

> Bitka za vnovično imenovanje je bila huda. Kaj vas je gnalo, da ste vztrajali?

“Nisem bil neke bitke. Če jih lahko tako imenujem, so se bitke dogajale na pravnem področju - v samem postopku imenovanja, ki se je dogajal na sejah programskega sveta. V tej zgodbi sem čakal nekako ob strani, kar se mi zdi za kandidata edino prav. Tega, da postaneš generalni direktor, ne jemljem kot pravico, ki jo lahko iztožiš na sodišču, ampak kot priložnost - če imaš zaupanje tistih, ki glasujejo zate. Morda je bilo najteže zdržati nekatere medijske napade, a tudi teh ni bilo prav veliko.”

> Ob pripravi na pogovor sem prebrskala, kaj so mediji pisali o vas, in nisem dobila občutka, da se veliko ukvarjajo z vami, nasprotno - puščajo vas bolj v ozadju ...

“Sem relativno umirjena in nevtralna oseba, verjetno nemoteča za politični in tudi širši prostor. Ne pojavljam se veliko v medijih zaradi pojavljanja samega, temveč le, ko je potrebno. Kadar sem primoran, da se na kaj odzovem, se pač oglasim, a ne silim v medije. Tu pa tam zapišem kakšno modro ali manj modro na socialnih omrežjih, izpostavim dobre projekte ali pohvalim sodelavce, sicer pa delam svoje delo.”

> Kateri so vaši neuresničeni načrti iz minulega obdobja? Boste v tem mandatu izpeljali kakšne nove projekte ali boste le skušali izpeljati že obljubljene?

“Minuli mandat je bil prepreden s celim kupom težav, ki so 'prišle' od zunaj: od izpada RTV prispevka do njegovega znižanja, od stavk javnega sektorja do prepovedi uporabe avtorskih pogodb ... Drugi mandat je zagotovo priložnost, da na pozitivnih in negativnih izkušnjah prvega zgradiš nekaj novega. In zagotovo bom poskušal bolj odločno končati tisto, kar sem si zadal. Med drugimi je to tako imenovani news center, center informativnih programov, v katerem bomo skušali združiti naša informativna uredništva in zgraditi sodobno multimedijsko središče.”

> Samo v Ljubljani ali v povezavi z regionalnima centroma, Mariborom in Koprom?

“Regionalni centri že zaradi svoje oddaljenosti ne morejo biti integralni del news centra, kjer bodo novinarji tudi fizično skupaj, vendar pa bodo seveda vsebinsko vključeni v delovanje.”

> Gre za nove zaposlitve ali le reorganizacijo obstoječih?

“To bo združitev obstoječih informativnih uredništev.”

> Se ti, ki bodo v projekt vpleteni, z njim strinjajo, vidijo v tem priložnost ali mu nasprotujejo?

“Nekateri so nad novo obliko navdušeni in v tem vidijo dodatno motivacijo za novinarsko delo, so pa seveda tudi takšni, ki razmišljajo, da je obstoječa oblika dovolj dobra. Ampak tako je pri vseh projektih.”

> Je finančno to zalogaj, ki bo v končni fazi zmanjšal stroške ali jih bo črpal še več?

“Omogočili bomo, da z denarjem, ki je na razpolago, ustvarimo več kakovostnejšega programa. In to je seveda glavna prednost za naše uporabnike. Računam na to, da se bo ob boljši koordinaciji med uredništvi, ki danes niso medsebojno tesno povezana, dogajalo, da bodo naši uporabniki lahko spremljali povezane zgodbe od jutra do večera, na način, da se bodo na zgodbe najprej odzvali hitri mediji, radio in multimedija, nato se bo informacija dograjevala in zaključila zvečer s popolno informacijo, s poglobitvami, razlagami in komentarji na TV.”

> V svojem programu za drugi mandat ste med drugim napovedali kadrovske spremembe in povečano storilnost zaposlenih. Kaj to pomeni za zaposlene? RTV je mega sistem, ki zagotovo terja reorganizacijo, boljši izkoristek zaposlenih, četudi se to zelo neprijetno sliši. Prva vaša takšna poteza je bil predlog imenovanja Andreja Šavka, odgovornega urednika Radia Koper, za direktorja radijskih programov. Programski svet ga ni potrdil. Iztekel pa se je tudi razpis za direktorja TV programov.

“Na kadrovskem področju moramo ločiti dva segmenta. Prvi je upravljanje s kadri v zavodu, drugi pa je imenovanje odgovornih delavcev. Intenzivno urejanje kadrovskega področja v zavodu smo začeli že v minulem mandatu in bi ga radi v tem še izboljšali in nadgradili. V preteklosti je bilo v našem zavodu možno, da je vsak vodja, vsak urednik lahko kadarkoli angažiral kogarkoli. Skratka, prek pogodbenih razmerij si je lahko najel sodelavca ne glede na njegovo izobrazbo in izkušnje, sčasoma je postal stalni honorarni sodelavec in z leti je prišel v kvoto tistih, ki bi morali biti zaposleni na zavodu. To je pasivna kadrovska politika, ki nas je pripeljala do tega, da bi morali danes načeloma naenkrat zaposliti približno 270 stalnih honorarnih sodelavcev.”

> 270 imate takšnih ...

“... ki imajo ustrezno izobrazbo, ki delajo z nami že več let, nekateri tudi do dvajset let. Takšno stanje je seveda nesprejemljivo, ker postavlja naše sodelavce v zelo različne položaje. Namreč, za podobno delo delajo sodelavci pod različnimi pogoji in imajo različne pravice, kar je po mojem mnenju nekorektno. Zastavili smo si nekoliko bolj ambiciozen projekt, po katerem naj bi to zadevo sanirali do leta 2018. Vsi bomo morali prevzeti kakšno dodatno nalogo. Ob tem se bo skupno število sodelavcev zmanjševalo.”

> Koliko denarja zberete z RTV prispevkom, ki ga plačujemo uporabniki vaših storitev?

“Dobimo dobrih 90 milijonov evrov. Potem pa imamo še druge komercialne prihodke in naš letni proračun znaša dobrih 115 milijonov evrov.”

> Kar za tak medij verjetno ni veliko.

“Za nacionalko ni veliko, če pogledamo BBC, s katerim nas mnogi želijo primerjati, ki ima na voljo več milijard evrov.”

> Nisem želela tovrstne primerjave, saj vem, da je v ozadju vsa tehnologija, ki ponekod še vedno škripa, ni najsodobnejša ...

“Ampak to ne drži, kar je zanimivo. To, da je RTV zaostal dinozaver, je veliki mit. Dejstvo je, da imamo najsodobnejšo tehnologijo in smo v regiji morda med bolj tehnološko razvitimi medijskimi servisi. Vse nacionalne programe že oddajamo v visoki ločljivosti, vsa produkcija, tako radijska kot televizijska, se že odvija na sodobnih računalniških tehnologijah.”

> Verjamem. A vaši novinarji še vedno hodijo na teren s snemalcem, lučkarjem in še s kom, marsikje pa to delo opravlja en sam človek.

“Marsikje je to bolj stvar delovnega procesa kot sodobne tehnologije. Seveda sem zagovornik, da se ekipe racionalizirajo in zmanjšujejo, vendar moramo vseeno vedeti, kakšno kakovost zahtevamo glede na programsko zvrst oziroma kako kakovosten material naj ekipa prinese s terena v informativno in kaj v dokumentarno uredništvo. Nisem naklonjen temu, da v imenu racionalnosti znižujemo kakovost.”

> Če se vrneva h kadrovskim vprašanjem. Menda boste vztrajali pri imenovanju Andreja Šavka.

“Ob kadrovanju odgovornih oseb je vse odvisno od tega, kdo se prijavi na razpis. Nimam navade, da bi se s kom dogovarjal vnaprej, na razpisu te namreč lahko kak kandidat tudi preseneti. Pri razpisu za direktorja Radia Slovenija se je zgodilo, da so se nanj prijavili trije sedanji odgovorni uredniki. Z vsemi sem opravil pogovore, prebral njihove vizije, malo preučil tudi druge lastnosti, saj moramo delati kot ekipa in se moramo kot ekipa tudi ujemati, in odločil sem se za Andreja Šavka. Ob njegovi predstavitvi na svetu delavcev in programskem svetu, moram priznati, pa me je še dodatno pozitivno presenetil. Nastopil je izjemno suvereno, imel je konkretne odgovore na postavljena vprašanja - zdaj je to zelo aktualna tema (smeh), tudi na vprašanja, pri katerih sem bil prepričan, da bo imel težave, saj prihaja iz regionalnega centra in v celoti ne pozna razmer v Ljubljani.”

> Kaj pa televizija?

“Končal se je razpis, ki je, kot kaže, vzbudil več zanimanja kot radijski. Prebral bom programe dela kandidatov, z njimi opravil razgovore in se odločil za najboljšega.”

> Janez Lombergar naj bi postal vaš svetovalec, na mesto direktorja se ni prijavil, pred časom pa je odstopil s tega mesta. Drži?

“Res je. Dogovarjala sva se o vlogi, ki jo bo imel v prihodnje. Zasedel bo delovno mesto svetovalca generalnega direktorja. Že v preteklosti smo imeli v pripravi zanimiv projekt povezovanja javnih ustanov v Sloveniji. V smislu promocije slovenske kulture in ustvarjalnosti bi se želeli tesneje povezati z javnimi zavodi, muzeji, galerijami, gledališči in opero ter poiskati način promocije njihove ustvarjalnosti - to je naloga, ki jo bo imel Janez Lombergar.”

> Če vzameva pod drobnogled nekatere oddaje. Kje se vidite v konkurenci s komercialnimi televizijami? So namreč konkurenca, če si to hočete priznati ali ne.

“So segmenti, kjer imamo konkurenco, in segmenti, kjer je nimamo. Načeloma obstajamo zaradi tistih oddaj, kjer nimamo konkurence - moramo namreč poskrbeti za kulturne vsebine, osveščanje, vsebine za manjšine, otroke in mladostnike, tudi za invalide. In na tem področju smo edini elektronski medij, ki se s tem ukvarja, kajti to niso vsebine, ki bi jih lahko dobro tržili in polnili oglasni prostor. Lahko so kakovostne, vendar nimajo velikih dosegov. In za vse tiste vsebine, ki nimajo velike gledanosti, poslušanosti ali klikanosti, seveda ne moremo pričakovati kakšnega večjega komercialnega izkupička. Za to te vsebine niso zanimive za komercialne postaje. Seveda so pa tudi segmenti programa, kjer imamo konkurenco - predvsem so to informativni, športni in razvedrilni program. To pa je tisto, kar komercialne postaje ustvarjajo na način, da čim več zaslužijo. Mi poskušamo, predvsem pri slednjem, konkurirati, vendar z vsebinami, ki imajo neko sporočilo. Ne bomo se odločali za resničnostne šove ali šove, kjer bi s senzacijami skušali pridobivati gledalce, ampak za prijetno domačo vsebino in družinske oddaje, ki lahko pred televizorje pritegnejo vse generacije.”

> Kolikšen pa je tisti prag gledanosti, da neka oddaja lahko obstane?

“Absolutnega praga gledanosti ni. To področje moramo obravnavati celostno. Tako, denimo, ima neka oddaja lahko slabo gledanost, če jo uvrstimo v zelo pozen termin, ali pa ima odlično gledanost, če je v najbolj gledanem terminu. Torej lahko z odločanjem, kdaj jo bomo predvajali, odločamo tudi o njeni usodi in je to do neke mere lahko krivično.”

> Ampak pred dobrim letom ste ukinili četrtkovo oddajo Pogledi Slovenije , čeprav je imela dobro gledanost ...

“Nismo je ukinili, iztekli sta se pogodbi z avtorjem in voditeljem, je pa res, da ni bila podaljšana. To je bilo zapisano in objavljeno v programskem načrtu že pol leta pred prenehanjem oddaje.”

> No, potem ste začeli z novo oddajo Tarča , ki ste jo zasnovali z različnimi voditelji, menjavali so se voditelji Odmevov. Spremenili ste koncept, dovolj visoke gledanosti pa očitno ni bilo, saj se po letu dni v nekem smislu vračate nazaj k Pogledom Slovenije - z enim voditeljem, Boštjanom Anžinom.

“Start Tarče z različnimi voditelji ni bila ravno načrtovana, strateška odločitev, ampak je šlo za začasno rešitev. Ob tem se moram zahvaliti kolegom Odmevov in drugim novinarjem, da so takrat vskočili in praktično reševali ta četrtkov termin, ker je nova oddaja z novim konceptom zamujala.”

> Vsako leto znova se tudi pojavlja problem financiranja in udeležbe ali neudeležbe na Pesmi Evrovizije . 10. oktobra se je iztekel rok za prijavo na Eurosong 2015 . Bo RTV Slovenija, pod čigar streho sodi projekt Pesmi Evrovizije , sodelovala?

“Naši programi se morajo vedno gibati v ravnovesju med tem, kar moramo kot javni medij v imenu javne službe narediti na področju vsebin, ki niso komercialne narave, in tistimi, s katerimi ohranjamo dobro povprečno gledanost in poslušanost. Nikakor se ne smemo zapreti vase in postati nekakšen elitistični program ali pa program za ozke ciljne skupine, saj bi potem dejansko izginili z medijskega obzorja. Tekmovanje za Pesem Evrovizije, pa naj si o njem mislimo karkoli, dosega izjemno gledanost. Drugo leto je jubilejno šestdeseto in edina možna odločitev je, da smo zraven.”

> RTV Slovenija ima svojega varuha gledalčevih pravic, kar nenazadnje kaže na to, da vaši hiši ni vseeno, kakšno mnenje imajo o vas gledalci. Miša Molk se je v svojem mandatu kot varuhinja vsaj občasno pojavljala v javnosti, sedanjega varuha Lada Ambrožiča pa ni več v javnosti.

“No, Miša Molk je prek svoje oddaje dejansko posvečala več pozornosti stiku z gledalci in skušala svoje ugotovitve na ta način tudi posredovati javnosti. Ambrožič pa se je odločil, da bo občasno prisoten v posameznih televizijskih in radijskih oddajah vseh naših programov, ni se pa odločil, da bi imel samostojno oddajo. Zagotovo je ves čas prisoten na našem portalu, kjer ažurno poroča o svojem delu. Stik med njim in našimi uporabniki je tako vzpostavljen.”

> Kot generalni direktor RTV hiše verjetno z vrha povsem drugače gledate na regionalne centre kot pa nekdo iz Kopra ali Maribora. Se bo v regionalnih centrih kaj spremenilo v vašem naslednjem mandatu?

“Dobro poznam razmere v regionalnih centrih, saj sem nenazadnje v Ljubljano prišel iz RTV centra Koper, kjer sem bil zaposlen enajst let. Regionalni centri so bogatitev programov RTV Slovenija, saj ponujajo pogled na življenje v naši domovini nekoliko drugače, kot je viden iz Ljubljane, skrbijo pa tudi za zamejske in manjšinske vsebine. Morda moramo več pozornosti nameniti le usklajevanju njihovega dela, tudi v povezavi z nacionalnimi programi. Res je, da že danes večino oddaj, ki jih regionalni programi ustvarijo, predvajamo tudi na nacionalnih frekvencah, a žal v terminih, ki so manj zanimivi. V bodoče pa želim več vključevanja prevedenih vsebin italijanskih programov. Mislim, da italijanski program TV Koper Capodistria ustvarja nekaj zelo zanimivih in atraktivnih oddaj, ki pa, seveda, zaradi nepoznavanja italijanskega jezika v širšem delu Slovenije nimajo potencialnih gledalcev. Zato se bomo zagotovo pogovarjali o tem, da bi jih podnaslovili in predvajali na TV Slovenija. Podobno kot se to že dogaja z madžarskimi programi.”

> Koliko ste pod udarom, ko se menjujejo vlade različnih političnih barv?

“Moram priznati, da tega doslej nisem občutil kot breme, pa čeprav sem v svojem prvem mandatu generalnega direktorja zamenjal kar pet ministrov za kulturo v štirih vladah. Lahko bi rekel le to, da je vsak minister bil absolutno premalo časa na svojem položaju, da bi uspel v to področje resno zagristi ...”

> ... je bila to sreča ali nesreča?

“Menim, da je to kljub vsemu nesreča, saj mislim, da se mora država resno odločiti, kaj želi od javnega medijskega servisa. Prva pomembna razprava, ki se mora zgoditi o RTV-ju, je razprava o njeni javni službi. Žal smo se v preteklosti največkrat ukvarjali s tem, kako zmanjšati vpliv politike, kako imenovati člane programskega sveta, da bo ta vpliv čim manjši. Nič ne rečem, tudi to je pomembno, a najpomembneje je definirati, kaj bomo počeli v prihodnje in na kakšen način bomo to financirali. Ko bo to jasno, bomo vedeli, kakšna organizacija naj bo RTV Slovenija.“

> Katere televizijske programe pa gleda Marko Filli?

“Spremljam veliko naših programov, veliko pa tudi italijanskih. Všeč mi je italijanska televizija, njena barvitost in toplina. Želel bi, da bi tudi TV Slovenija znala kaj povzeti od sosedov.”

> No, morda pa bo: zdaj imate na voljo štiri leta.

“V preteklosti nisem veliko posegal v programske odločitve, pa ne zato, ker ne bi imel pristojnosti, ampak iz spoštovanja do obeh programskih direktorjev in njune vloge. V novem mandatu si želim vzpostaviti več stika s programom, več vplivati na programske odločitve, in prav zato nameravam poslovni del organizirati tako, da bi imel več časa tudi za to. Ob programih pa tudi za druge ključne projekte, predvsem za ureditev kadrovskih zadev, na neki način tudi področja motivacije in vzdušja v zavodu, ki ni najboljše. A za to, da imaš dober stik s sodelavci, potrebuješ ogromno časa. V zavodu nas je zaposlenih in stalnih honorarnih sodelavcev 2500, razporejenih od Kopra do Lendave, in to je za komunikacijo z njimi precejšnja ovira.”

ZLATICA KASAL

Marko Fili: “Žal smo se v preteklosti največkrat ukvarjali s tem, kako zmanjšati vpliv politike, kako imenovati člane programskega sveta, da bo ta vpliv čim manjši. Saj ne rečem, tudi to je pomembno, a najbolj pomembno je definirati, kaj bomo počeli vTomaž Primožič/Fpa