“To je bil krasen, živ trg, zdaj pa ni več žive duše!”

Takrat je bila še cona B in na koprskih ulicah je bilo slišati pretežno italijanščino. “Rodil sem se na Mudi. Prav v tej hiši zgoraj,” razlaga Ljubo Hlede, ki ima danes tu vinoteko. “Včasih je bilo polno otrok na trgu. Prav tu je bila prodajalna tobaka, tam čez gostilna,” pokaže na današnjo picerijo. “Namesto trgovine je bila druga gostilna in še ena tam, kjer je zdaj trgovina Sariko. Tu naprej je bila mesnica, pa mlekarna in potem trgovina s sadjem in zelenjavo, pa brivec, in tam, kjer je knjigarna, je bila banka,” našteva.

Spomni se gostilne Emona v šestdesetih letih, z veliko leseno teraso, kjer so imeli tudi plese. Poleg nje je bila specializirana trgovina z usnjem. Tam so material kupovali čevljarji in drugi obrtniki. Na vogalu je bila železnina, veliko pozneje pa trgovina z metrskim blagom. Hlede pokaže proti praznim prostorom: “Ne razumem, zakaj to nekdo kupi, potem pa zapre.” In pristavi: “Tukaj je bilo včasih veliko dogajanja, to je bil živ krasen trg, zdaj pa ni več žive duše.”