Andrej Velkavrh: “Točne lokacije in časa nastanka nevihte ni mogoče vnaprej določiti”

Vsa energija, ki poganja vreme na Zemlji, izvira s Sonca, saj brez njega našega vremena v takšni obliki sploh ne bi bilo, je Andrej Velkavrh začel pri izvoru: “Meteorologi vremensko dogajanje delimo na hladno in toplo polovico leta. V hladnem delu so procesi mirnejši in manj intenzivni, prevladujejo pa slojeviti oblaki. Razlog za to razliko tiči prav v količini razpoložljive sončne energije, ki skozi leto diktira moč in pogostost ekstremnih vremenskih pojavov.”

In ko smo že pri ekstremnih vremenskih pojavih - kaj pravzaprav je vremenska ujma ali neurje? “To so ekstremni dogodki, kot so siloviti nalivi, močan veter, toča in vetrovni vrtinci (tornadi), ki presegajo običajno vremensko dogajanje. Človeku povzročajo neposredno škodo na lastnini in pridelkih, lahko pa so tudi življenjsko nevarni,” opiše Velkavrh. Natančna definicija neurja, pravi, ne obstaja, saj je meja pogosto subjektivna. “Če toča razbije avto, to nemudoma označimo za neurje, če pa se enak pojav zgodi sredi snežniških gozdov brez prič, ga splošna javnost sploh ne zazna. Danes takšne sisteme natančno spremljamo z radarji, ki po moči odboja razkrivajo intenzivnost nevihte, vetra ali toče. Šele ko nas pojav neposredno ogroža, mu pripišemo negativni predznak.”