Tragedija “beograjske heroine”

Zgodba Ekatarine Velike in še posebej Magi, v katero je bila najbrž zaljubljena polovica takrat mladih Jugoslovanov, je ena najbolj tragičnih v zgodovini jugoslovanskega rocka. Začela je kot najbolj nadarjena srbska pianistka svoje generacije, ki je bila povsem enakovredna danes svetovno znanemu pianistu Ivu Pogoreliću, in končala v garaži, kjer je v za človeka popolnoma nedostojnih pogojih preživela zadnje obdobje življenja. Zgodba o EKV pa je tudi zgodba o razpadu nekdanje skupne države in še zlasti Srbije.

Magi je pripadala povojnemu višjemu srednjemu razredu, njen oče je bil znani gledališki in televizijski režiser Slavoljub Stefanović Ravasi, mati je bila nezaposlena učiteljica. Ker je bil oče večinoma zdoma, je vzgoja hčerke postala življenjski projekt matere Desanke. Že od otroštva je bila pod stalnim pritiskom, da mora biti najboljša, vsak najmanjši spodrsljaj je bil za mater tragedija, lahko preberemo v biografiji. Brati se je naučila že pri treh letih, v šoli je imela samo petice, prav tako je blestela na glasbenem področju. Njen veliki glasbeni talent je odkrila učiteljica klavirja Miroslava Petrović Lilika: “Že po drugi ali tretji uri sem ugotovila, da pred sabo nimam običajnega otroka. Njena inteligenca je bila izjemna.” Magi je bila s Pogorelićem izbrana za študij na prestižnem glasbenem konservatoriju v Moskvi, kamor se je uspelo prebiti le redkim, vendar se ji zaradi materinega nasprotovanja ta želja ni nikoli uresničila. Še en zelo pomemben detajl izhaja iz njenega otroštva, in sicer trpela je za epilepsijo. Starši so to “hibo” skrivali in nikoli ni bilo razjasnjeno, zakaj niso opravili več zdravstvenih preiskav. Mlado Magi so tako pestili številni hudi glavoboli.